Kino Ekran #19: Viharni vrh | Revija Ekran

Kino Ekran #19: Viharni vrh

| 25. 11. 2019. | Kino Ekran, Novice

V 19. izvedbi nanizanke Kino Ekran si bomo v Slovenski kinoteki ogledali ekranizacijo klasičnega gotskega romana Viharni vrh (Andrea Arnold, 2011).

Film bosta uvedla Ana Jurc in Igor Harb, projekciji sledi razprava.

Vstop na projekcije Kina Ekran je brezplačen za vse naročnike revije Ekran.

* * *

Dogajanje legendarnega romana Emily Brontë Viharni vrh je postavljeno v 18. stoletje na yorkshirsko podeželje, kjer spremljamo tragično romanco med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, osirotelim fantom, ki ga je Catherinin oče našel na ulici in pripeljal v njihov dom. Roman je eno temeljnih del angleške literature, čislan tako zaradi pristnih opisov nebrzdane strasti kot zaradi krasne kompleksne strukture, ki jo držijo pokonci plastični liki. Ti so zmeraj polni presenečenj in vse prej kot plehki stereotipi; ne nazadnje sta že glavna junaka precej neprijetna človeka, polna gorečih želja, a tako zagledana sama vase in drug v drugega, da praktično nista več zmožna empatije. A sta tako dobro napisana, da bralec z njima čuti vse do konca.

Roman je doživel nešteto priredb, saj so se v vlogah Catherine oziroma Heathcliffa med drugim poskusili Merle Oberon, Laurence Olivier, Charlton Heston, Ian McShane, Timothy Dalton, Juliette Binoche, Ralph Fiennes, Charlotte Riley in Tom Hardy. V Kinu Ekran si bomo ogledali najbolj aktualno interpretacijo Viharnega vrha (Wuthering Heights) iz leta 2011, ki jo je posnela priznana britanska režiserka Andrea Arnold, glavni vlogi pa odigrata Kaya Scodelario in James Howson. Po dveh nagrajenih, aktualnih družbenih dramah (Rdeča cesta [Red Road, 2006] in Akvarij [Fish Tank, 2009]) se je Andrea Arnold lotila tega podviga s samosvojim pristopom in se potrudila s kamero čim bolj približati perspektivi glavnih junakov. Številni posnetki iz roke ponesejo gledalca v mračno yorkshirsko jesen, v pogosta deževja in vseprisotno blato, prek katerega se podita Catherine in Heathcliff.


Kot v številnih filmskih priredbah tudi tukaj spremljamo zgolj prvo polovico zgodbe romana, saj je tragični razplet uničujoče ljubezni lažje zaobjeti v dolžino celovečerca, medtem ko bi kompleksnost tkanja zapleta skozi dve generaciji ali uvedba zunanjih, ne povsem zanesljivih pripovedovalcev terjala več časa. To še toliko bolj drži za poetično, skorajda »malickovsko« uporabo kamere, za katero se odloči Andrea Arnold in z njo gledalca približa vzponom in padcem čustev glavnih junakov. Režiserka tudi obdrži in potencira socialno temo zgodbe, saj z izbiro temnopoltega glavnega igralca vpelje še temo rasizma. Ta je še kako prisotna v romanu, kjer je Heathcliff romskega porekla, medtem ko je v večini filmskih adaptacij kar belec, kot je razvidno iz zgornjega nabora igralcev.

V Kinu Ekran bosta po projekciji sodelavca revije Ekran Ana Jurc in Igor Harb vodila razpravo o neusahljivem pomenu Viharnega vrha skozi stoletja, o vplivih sester Brontë na razvoj in razumevanje literature ter o slogu gotske romance, ki so ga pomagale ustoličiti in živi še danes v uspešnicah, kot so Škrlatni vrh (Crimson Peak, Guillermo del Toro, 2015), Služkinja (Agassi, Park Chan-wook, 2016) in Ex_Machina (Alex Garland, 2015), zraven pa še tematsko in vizualno primerjala Viharni vrh z drugimi deli režiserke Andree Arnold.

Igor Harb