Fabula, moč lažnega in film: vstopnice za bralce Ekrana!

f-for-fake-DI-2a

Sami začetki človeškega mišljenja so povezani z vprašanjem, kako spoznavamo resnico, kdaj naše spoznanje ustreza stvarem v svetu. Tudi zgodovino filozofije bi lahko brali prav iz perspektive vprašanja, kako je cela serija filozofov iz spoznanja poskušala odstraniti delež zmote, prevare in iz spoznavnega procesa odpraviti videze, iluzije in fantazme. Naslov letošnjega festivalskega fokusa je Moč lažnega, s to danes še kako aktualno temo pa se bodo na Fabuli spopadali na več področjih in z več gledišč.

 

Lažnega ne bomo razumeli le kot antipoda resnici, temveč tudi kot fantazijo, iluzijo, privid, lažni videz. Razločitev resničnega od lažnega se namreč že od nekdaj kaže kot zagatna naloga, v okviru festivalskega fokusa pa bomo na ta večni človeški problem pogledali skozi filozofijo, film, novinarstvo, literaturo itd. in se pogovarjali z ustvarjalci, strokovnjaki in teoretiki.

 

Moč lažnega in film

Filmski program Fabule 2015 je izbral in utemeljil publicist in bloger, član Ekranovega uredništva Marko Bauer.

»Leta 1984 izide prvi slovenski prevod Borgesovih Ficciones pod naslovom Izmišljije. Leta 2000 sledita popravljeni prevod in naslov: Namišljenosti. Zveni skorajda alarmantno, kot bi od otročje lahkomiselnosti prešli k nečemu, kar kaže že bolezenske znake. Drugi prevod nas vsaj opomni na to, da je hipohondrija prava bolezen in da potemtakem tudi fikcija ni nasprotje resničnega, temveč kvečjemu dejanskega. Michel Foucault, recimo mu francoski filozof in zgodovinar, je nekoč dejal, da se zaveda, da ni nikdar pisal nič drugega kot fikcije, a da se mu zdi, da ravno kot takšne dosegajo učinke resnice oziroma proizvajajo nekaj, kar sploh še ne obstaja. Njegov prijatelj Gilles Deleuze v knjigi Podoba-čas pove nekaj podobnega: resnice ni mogoče odkriti ali najti, mogoče jo je le iznajti, izumiti, fabricirati, še več, moč lažnega mora nadomestiti obliko resničnega. Pri tem za osnovno vodilo vzame Borgesovo zgodbo »Vrt razcepljenih stez« iz uvodoma omenjenih Fikcij. Filmski cikel Fabule 2015 bo ob Deleuzovih favoritih lažnega, Wellsovih Resnicah in lažeh in Robbe-Grilletovem Lažnivcu, stavil še na Herzogovove sibirske šarlatane in Kiarostamijev Veliki plan

 

f-for-fake-DI-2b

Resnice in laži

 

 

Filmski program

 

Nedelja, 1. 3. 2015, Kosovelova dvorana CD

 

Bells from the deep118.00: Predavanje avtorja filmskega izbora Marka Bauerja z naslovom Lažni resnice

 

18.30: Filmska projekcija dokumentarca Zvonovi iz globin (Glocken aus der Tiefe – Glaube und Aberglaube in Rußland), Werner Herzog, Nemčija-ZDA, 1993, 35mm, barvni, 60'

Werner Herzog se v Sibirijo odpravi raziskovat misticizem. Pri tem naleti na šamana, Karadžiću podobnega zdravilca z vero oziroma dirigenta, izganjalca hudiča, zvonarja/kinooperaterja in nekaj tako sinkretističnega, kot je reinkarnacija Jezusa. Ne sveti možje, šarlatani, bi razsodil pozitivizem, a potem je šarlatan tudi Herzog, ko za vlogo romarjev/vidcev najame pijana ribiča, ki obležita na ledu. Kar se tiče nasprotovanja dejstvom, tj. resnici računovodij, gre verjetno za najbolj šolski primerek Herzogove ekstatične metode, s katero »lahko prek izmišljanja, ponarejanja in insceniranja dosežeš intenzivnost resnice, ki je sicer ni mogoče najti«.

 

19.45: Filmska projekcija Resnice in laži (Vérités et mensonges / F for Fake), Orson Welles, Francija-Zahodna Nemčija-Iran, 1973, 16mm in 35mm, barvni, 85'

Pri šestnajstih se je predstavljal kot broadwayska zvezda in dobil angažma v dublinskem gledališču, pri triindvajsetih je ali vsaj naj bi Ameriko z radijsko igro Vojna svetov pognal v paničen beg, kar je Hitler označil za »dokaz dekadence in korumpiranega stanja demokracije«. Vse to je bil le uvod v Državljana Kanea. Lahko bi rekli, da se z Resnicami in lažmi Orson Welles naposled eksplicitno poloti svoje baže: prodajalcev megle, ponarejevalcev, goljufov, mazačev, ki so tako elegantni, frivolni, sleherni sodbi izmikajoči se in življenja polni kakor film sam. Z eno besedo – originali.

 

 

 

Sobota, 7. 3. 2015, Slovenska kinoteka

 

18.00: Pogovor: Varanje z resnico (na filmu)

S filozofom Gregorjem Modrom, avtorjem knjige Hegel in Spinoza, se bo Jela Krečič pogovarjala o tem, kako filmske mojstrovine afirmirajo status prevare oziroma razgalijo, zakaj čista neposrednost vselej vara. Izhajali bomo iz predvajanih filmov, a napravili tudi postanek pri hollywoodskih klasikih.

 

arg-laznivec3a

Lažnivec

 

18.30: Filmska projekcija: Lažnivec (L'Homme qui ment), Alain Robbe-Grillet, Francija-Češkoslovaška, 1968, 35mm, črno-beli, 95'

Med drugo svetovno vojno nekje med Francijo in Češkoslovaško, morda med Francijo in Češkoslovenijo, nemški vojaki ubijejo moža po imenu Jan Robin, ki mu je pravzaprav ime Boris Varissa in sploh ni ubit, temveč prispe v vas, v kateri bo vsakič znova začel pripoved, ki bo vsakič znova drugačna od tiste, ki ji je bila predhodna, pri čemer ne bo nobena izmed njih bolj resnična, a tudi bolj lažna ne. Fabula končno gosti Alaina Robbe-Grilleta, a kdo more trditi, da ga leta 2007 ni bilo v Ljubljano, kaj šele da ga ni več med nami?

 

20.30: Filmska projekcija: Veliki plan (Nemā-ye nazdīk / Close-Up), Abbas Kiarostami, Iran, 1990, 16mm in 35mm, barvni, 98'

Abbas Kiarostami in Mohsen Makhmalbaf v istem filmu, eden za kamero, drugi pred njo. Le da se za slednjega izdaja moški, ki skuša v film spremeniti življenje samo, da bi ga lahko vsaj malo režiral po svoje, pa naj tisti, ki jih pri tem uporablja, to vedo ali ne. Da se zadeva legalno zaplete, je neizogibno, v svetu, kjer je identiteto mogoče ukrasti, ta ni drugega kot lastnina. »Največji dokumentarec o delanju filmov,« je ocenil Werner Herzog, k čemur gre dodati, da ni razlikovanje med dokumentarcem in fikcijo v nobeni kinematografiji tako brezpredmetno kot ravno v iranski.

 

closeuphead2 04

Veliki plan

 

 

Več informacij na:

http://www.festival-fabula.org/

 

 

Za bralce Ekrana je na razpolago 20 vstopnic (za vsako projekcijo) - do zapolnitve kvote oz. do četrtka, 26. februarja se nam lahko oglasite na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell