Izšel je Ekran januar-februar 2015

E0115-nasl-xsmlIzšla je nova številka revije Ekran, januar-februar 2015, s katero sicer vstopamo v 52. letnik izhajanja, a kljub častitljivi tradiciji še naprej ohranjamo mladostno vitalnost in svežino. "Nimamo pravil. Smo v 21. stoletju. Film lahko posnameš s svojim iphonom ali ipadom. S takšnimi pravili je konec. V resnici izhajajo iz ... Saj ne vem, od kod," je Béla Tarr v izčrpnem pogovoru povedal Maticu Majcnu. Velikanu sodobne madžarske kinematografije posvečamo tokratno naslovnico in osrednji intervju, v katerem se je Béla Tarr izkazal za izjemno dinamičnega, živahnega in duhovitega sogovornika. Nujno preverite v tiskani izdaji! 

 

Takole pravi Matic Majcen v uvodu: "Nekaj je potrebno reči: z Bélo Tarrom ni vedno preprosto delati intervjuja. 59-letni Madžar je razvpit po svoji samovoljnosti in tudi tokrat se ni začelo dobro. Pogovor je začel poln sumov do novinarja na drugi strani, mu domala pri vsakem vprašanju iz čistega principa neizprosno kljuboval, za nameček pa je govoril tako tiho in počasi, da bi lahko slišal let muhe na drugi strani dvorane. A od trenutka, ko je opazil, da sem na mizo položil svoj izvod Krasznahorkaijevega Sátántanga, je kot pod nekakšnim mističnim navdihom doživel preobrazbo, se razgovoril in brez zadržkov zaupal svoje upe in dvome.

 

ws-BT28408 cb

Matic Majcen in Béla Tarr, foto: Katja Goljat

 

 

V fokusu tokratne številke je že tradicionalna Ekranova anketa o najboljših filmih preteklega leta, na katero se je odzvalo več kot 30 filmskih publicistov in kritikov. Smo pa z letošnjim letom v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in Združenjem filmskih snemalcev anketo razširili še na domače režiserje in direktorje fotografije, tako da bo mogoče primerjati, v kolikšni meri (ali pa tudi ne) se prekrivajo izbori filmskih kritikov in filmskih ustvarjalcev. 

 

ws-Visja sila 01

Višja sila

 

Najbrž ne bomo izdali prevelike skrivnosti če omenimo, da je Višja sila (Turist, 2014, Ruben Östlund) eden od filmov leta 2014, ki se na lestvicah pojavlja najpogosteje, za druge individualno izpostavljene naslove, ki jih je prispevala vrsta domačih ustvarjalcev in kritikov, ki jo začenja Vinci Vogue Anžlovar in zaključuje Nina Zagoričnik, pa bo treba poseči po tiskanem Ekranu

 

 

O filmu Kamenje v mojih žepih (Rocks in My Pockets, 2014, Signe Baumane) smo sicer v Ekranu že pisali, a zgolj v okviru krajšega festivalskega poročila z 49. MFF Karlovy Vary, kjer je bil to prvi animirani film, ki se je uvrstil v njihov glavni tekmovalni program. Filma se je v poglobljeni esejistični obravnavi lotila Tina Poglajen, ki med drugim piše: "Redke neidealizirane reprezentacije materinstva, večinoma odrinjene na obrobje avtorskega oz. umetniškega filma, tako še vedno delujejo revolucionarno in radikalno, četudi gre le za alternativno perspektivo na izkustvo, ki je pri »ženskih ljudeh« zgodovinsko gledano tako vseprisotno in družbeno pomembno, da je tradicionalno žensko kot tako pravzaprav definiralo. V Kamenju v mojih žepih, animiranem filmu o psihi žensk, obsojenih na položaj gospodinje, žene, predvsem pa matere, je bistven sestavni del subalterne perspektive – in hkrati ena prvih stvari, ki v filmu na to nakazuje in ki jih sploh opazimo – neobičajen pripovedovalski glas. Ta ne le, da ni moški (k čemur se bomo vrnili nekoliko kasneje), temveč govori tudi v močno latvijsko naglašeni angleščini, za nameček pa pripoveduje zelo doživeto, ogorčeno, celo teatralično in se torej sploh ne trudi z dajanjem vtisa objektivnosti, uravnoteženosti oziroma standardnosti in nevtralnosti, tudi vredno(s)tne, ki naj bi bile bistvene odlike jezika, ki ga običajno slišimo (v vlogi pripovedovalca) na filmu, televiziji in radiu.

 

ws-rocks in my pocketsX

Kamenje v mojih žepih

 

Naj omenimo še to, da se je celovečerec Kamenje v mojih žepih znašel tudi na nekaj lestvicah top 5 filmov preteklega leta - na katerih pa lahko preverite v tiskani izdaji.

 

 

V tej številki nadaljujemo in zaključujemo obravnavo "novega slovenskega filma", ki smo jo začeli z zadnjo številko v prejšnjem letu. Naši kritiki v tem vsebinskem bloku obravnavajo nekatere nagrajene filme s preteklega Festivala slovenskega filma, med drugim plesni film Saša Podgorška in Iztoka Kovača Vašhava (2014), ki je prejel vesno za montažo, ogledati pa si ga bo mogoče tudi še januarja v Kulturnem centru Španski borci.

 

ws-Vashava frejmi50

Vašhava

 

V daljšem eseju, ki ga je prispevala Pia Brezavšček, avtorica reevalvira celoten filmski opus produkcije En-Knap in se osredotoča na vprašanja statusa knapov, plesa in krize dela. V istem tematskem bloku Ana Šturm obravnava film Mama je ena sama (2014, Miha Čelar), Nina Cvar film Rejnica (2014, Miha Možina), ki je prejel vesno za najboljši dokumentarni film, Jaroslav Jankovič najnovejši igrani celovečerec Marka Naberšnika Gozdovi so še vedno zeleni (Die Wälder sind noch grün, 2014), ki je bil posnet z zasebnimi finančnimi sredstvi brez pomoči Slovenskega filmskega centra ...

 

65114264 the-woods-are-still-green film-stills-6a

Gozdovi so še vedno zeleni

 

Z novim letnikom uvajamo novo rubriko oziroma razširjamo dosedanje tvorno sodelovanje z Združenjem filmskih snemalcev. In sicer naj bi v Ekranih letošnjega leta direktorji fotografije analizirali filme po lastnem izboru. Prepričani smo, da gre za izredno dragocen (v)pogled in stik s filmsko mislijo. Prvi se je izziva lotil Simon Tanšek in se razpisal o enem najbolj razvpitih celovečercev lanskega leta, ukrajinskem koprodukcijskem filmu Pleme (Plemja, 2014, Miroslav Slabošpicki).

 

E0115-Pleme2

 

Za pokušino objavljamo kratek odlomek: "V dnevnih scenah se skozi okna še vedno vidi ven, pri čemer ni ozadje nikoli prežgano. Deluje nekoliko boleče sivo, zlasti ker so objekti zunaj okna neostri. Name je to delovalo, kot da je ustanova za gluhe najstnike nekakšna brezizhodna kletka. Hodnik brez oken je vedno osvetljen s fluorescentnimi lučmi (laiki jih pogosto imenujejo neonke), katerih svetloba deluje na obraz akterjev zaradi svojega nepopolnega spektra zelo neprijetno. V istem kadru pridemo v sobo, kjer čez dan zopet vidimo skozi okno bolečo sivino. K temu vzdušju pripomoreta tudi scenografija in kostumografija. Objekti in kostumi so spranih barv, nenasičene barve so poleg tega vedno osvetljene difuzno, torej nekontrastno. Tudi eksterierji so vedno snemani v depresivnem oblačnem vremenu. Sonca v nobenem pomenu besede v tem filmu ni! Film se začne v pozni, hladni jeseni, ko ni več barvitega listja. Prevladujejo zidovi, največkrat popisani z grafiti, in drevesa s svojo brezlistnato grafično podobo. V drugi polovici filma se pojavi sneg, a zopet je ta umazan in siv, kakršnega si nihče ne želi."

 

 

The Affair-title

 

V televizijskem delu Ekrana Žiga Valetič piše o žensko-moških tandemih v novejših serijah. Takole pravi v uvodu: "Televizijske serije še naprej dokazujejo, da so odličen poligon za razvoj likov. Igralci in igralke pa tudi scenaristi lahko v njih pustijo večji avtorski pečat kot v relativno kratki filmski formi, četudi se minutaže filmov že nekaj let daljšajo in se mnogi izdelki (tudi umetniški, kot denimo Nimfomanka Larsa von Trierja) ponujajo v nadaljevanjih. Na eni strani smo priča umiku klasičnega sit-coma, na drugi pa vzponu kriminalnih serij, ki koketirajo s psihološkim trilerjem. Pet novejših nadaljevank (Seme življenja, The Fall, Črni seznam, Peaky Blinders in Afera) svojo zgodbo vzpostavljajo na raznovrstni žensko-moški dinamiki."

 

SILICON-VALLEY-fb-sm

Silicijeva dolina

 

Nina Cvar pa se v isem delu revije v eseju ukvarja s čisto svežima televizijskima serijama, skozi kateri se raziskuje spremembe znotraj kapitalističnega produkcijskega načina, s fokusom na prevpraševanju vloge kognitivnega dela. Njen tekst Erupcija IT motivike v TV-serijah: Od repeticije do inovacije se skratka ukvarja z zanimivima serijama Silicijeva dolina (Silicon Valley, HBO, 2014–, Mike Judge idr.) ter Ustavi in ujemi ogenj: Bitka za CTRL (Halt and Catch Fire, AMC, 2014–, Christopher Cantwell idr.), ki ju je moč spremljati tudi pri naših kabelskih ponudnikih.

 

ws-bbd-003

The Babadook

 

V kritiškem delu revije Tina Poglajen piše o Bandi punc (Bande de filles, 2014, Céline Sciamma), cinematični spust v kompleksnosti in protislovja deprivilegiranega, urbanega najstniškega življenja francoskih črnk v predmestju Pariza, Matic Majcen o grozljivki The Babadook (2014) režiserke Jennifer Kent in avstralskem valu novih avtorskih imen, Anže Okorn o animirani Medeni koži (Couleur de peau: Miel, 2012, Jung Sik Jun, Laurent Boileau), filmski uprizoritvi avtorjeve življenjske zgodbe, ki se je s prenosom na veliko platno začela odvijati v povsem novo smer. Zoran Smiljanić piše o peckinpahovskem Besu (Fury, 2014, David Ayer) kot uvodu v vsebinski blok, ki ga v naslednji številki Ekrana pripravljamo ob 30. obletnici smrti Sama Peckinpaha. Rok Govednik se je poglobil v film Burgundski vojvoda (The Duke of Burgundy, 2014, Peter Strickland), "pravljico o sadistki in mazohistki", Ana Jurc v komično dramo Frank (2014) relativno neznanega Leonarda Abrahamsona, eno tistih del, ki so lani ušla radarju marsikaterega cinefila, na drugi strani piše Bojana Bregar o enem najbolj pričakovanih filmov preteklega leta 20.000 dni na Zemlji (20,000 Days on Earth, 2014, Iain Forsyth, Jane Pollard), Andraž Jerič pa je pod drobnogled vzel Medzvezdje (Interstellar, 2014, Christopher Nolan) - prenekateri od omenjenih pa se je znašel tudi na lestvicah top 5 filmov preteklega leta.

 

20000-days-on-earth-325111l-a

20.000 dni na zemlji

 

Med petimi (za našo revijo) novimi avtorskimi imeni v tej številki Ekrana sta tudi Maša Pelko, ki je analizirala odmeven film G. Turner (Mr. Turner, 2014, Mike Leigh) ter Mirt Bezlaj, ki se je poglobil v svet zadnjega filma Alekseja Germana Težko je biti Bog (Trudno bit' bogom, 2013). Vabljeni k branju!

 

ws-Turner-02

G. Turner

 

 

Več pa v tiskani izdaji nove številke Ekrana. To je seveda zgolj kratek izbor vsebin, saj vsaka dvojna številka Ekrana prinese več kot trideset zanimivih vsebinskih enot in z njimi več kot za dva meseca branja!

 

 

E0115-NASLOVNICA-MALA

 

 

Več o številnih vsebinah, ki do roba napolnjujejo novo številko Ekrana, pa po izidu številke, ki bo pri bralcih in naročnikih od 12. januarja 2015.

 

Hvala za pozornost - in spremljajte nas tudi v novem letu! Vedno smo tudi veseli odzivov bralcev.

 

Naj vas za konec opomnimo še na naročniško akcijo Ekrana - naročite se na revijo zdaj in v letu dni boste prejeli eno številko zastonj! (Seveda pa to velja tudi za vse obstoječe naročnike.)

 

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell