Umrl je Milan Ljubić

MilanLjubic

V četrtek, 13. novembra 2014 je po težki bolezni umrl Milan Ljubič, slovenski filmski režiser in producent ter dolgoletni sodelavec revije Ekran.

Milan Ljubić se je rodil leta 1938 v Tuzli. Potem ko je drugo svetovno vojno s starši preživel v Bosni in na Hrvaškem, je leta 1948 prišel v Ljubljano. Tu je dokončal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa se vpisal na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral kot prvi diplomant iz filmske režije.


Leta 1958 je kot član filmskega kluba obiskal prijateljski poljski filmski klub Zygzakiem v Varšavi, ki ga je vodil Jan Budkiewicz. V letih 1966 in 1967 se je po končanem študiju v Ljubljani s pomočjo štipendije poljskega ministrstva za kulturo izpopolnjeval na Poljskem na področju filma. Nato je sodeloval s poljskimi kolegi pri ustvarjanju skupnih projektov tako na Poljskem kot v Jugoslaviji. Ustvaril je nekaj deset dokumentarnih in televizijskih filmov, kratkih, srednjemetražnih in celovečernih, za sodelovanje na kulturnem področju pa je bil odlikovan z ordenom zaslug za Poljsko.


Med letoma 1974 in 1978 je deloval kot direktor filmskega podjetja Viba film, nato pa je to podjetje vodil znova v letih 1986-1989 kot v. d. direktorja in umetniški vodja. Sodeloval je z Evropskim filmskim distribucijskim uradom (EFDO), ki je nastal v okviru prvega programa MEDIA in bil član Mednarodnega sveta za izobraževalne medije (ICEM).


Ljubićeve film so prikazali na mednarodnih filmskih festivalih v Krakowu, Benetkah in Zagrebu ter na festivalih v Pulju, Beogradu in Celju. Za svoje filme je bil nagrajen z vrsto priznanj: srebrna medalja Beograd za film Portret meniha (1970), priznanje Metod Badjura za celovečerni igrani film Čudoviti prah (1974) ter nagrado CIDALC, mednarodno priznanje za širjenje umetnosti in kulture za kratki animirani film Orden (1969).

 

Poseben del v njegovem opusu pripada portretom uglednih slovenskih ustvarjalcev, med katerimi so Lojze Lebič, Stane Kregar, Slavko Tihec, Mile Klopčič, Mira Mihelič, France Štiglic, Samo Hubad in drugi. Med njegovimi deli velja omeniti še filme Orden (1969), Veseli veter (1972), Pomlad ob žici (1971) in V objemu podzemlja (1971), posnel pa je tudi mednarodnim trgom namenjen dokumentarno-promocijski film Lokacija Slovenija (2010), v katerem je Slovenija predstavljena kot v vseh pogledih izjemna lokacija za tuje filmske ekipe.

 

Podpisal se je pod več strokovnih knjig s filmskega področja in prevedel več gledaliških del in scenarijev, vrsto let pa se je ukvarjal tudi z izobraževanjem s pomočjo medijev. Nazadnje je bil med letoma 2010 in 2014 aktiven član sveta revije Ekran, s katero je bil kot izjemen poznavalec, soustvarjalec in sopotnik slovenskega filma povezan vse svoje življenje.


Leta 2008 je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju kinematografije.

 

(Povzeto po STA)

 

 

rsz ML-delovna filmska

Milan Ljubić (1938-2014), foto: osebni arhiv

 

 

Soustvarjalci revije Ekran se v žalovanju pridružujemo svojcem, prijateljem in sodelavcem.

 

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell