Izšel je Ekran september/oktober 2014

NASL-E0910-2014-xsmll

Izšla je že nova, jesenska številka revije Ekran september-oktober 2014. "Če se vatle politične umetnosti oziroma političnega filma meri z učinkovitostjo oziroma s sposobnostjo, da poseže v družbeno tkivo in v njem popravi zavozlane vozle, potem so filmi legendarnih bratov Dardenne ustrezni kandidati za tovrstno opredelitev," uvodoma pravi avtorica Nina Cvar v svojem prispevku o filmu Dva dneva, ena noč (Deux jours, une nuit, 2014). Ker film nevralgično zadeva ktirične točke današnjosti, smo se mu poglobljeno posvetili, v tem kontekstu pa je pred mikrofon Matic Majcen posadil tudi avtorja filma, brata Dardenne!

 

 

rsz bdardenne 2

Jean-Pierre in Luc Dardenne, foto © Christine Plenus

 

Esejistični blok tokrat začenjamo s prispevkom, posvečenim televizijski seriji Hiša iz kart (House of Cards, 2013–). "Format televizijske serije je posebej prikladen za prikaz delovanja oblasti v vsej njeni kompleksnosti in konkretnosti. Toda zakaj se oblast pusti »podrediti« in vizualizirati prav serijam? Najsplošnejši odgovor, ki pa še ni zadosten, se skriva v dolžini: serije imajo za razliko od filmskega formata dovolj časa za prikaz razvejanosti oblasti," pravita avtorja Pia Brezavšček in Jernej Kaluža, ki se v nadaljevanju prispevka poglabljata v specifično strukturo oblasti v svetu te serije.

 

rsz kevin-spacey-house-of-cards

Hiša iz kart

 

V novi številki Ekrana vas čaka tudi ekskluziven vpogled v nekaj prvih kadrov filma Julija in alfa Romeo (2014), ki je bil ob času zaključka redakcije v zaključni fazi produkcije, odlomke iz filma pa v naši redni rubriki Razglednica komentirata režiser Blaž Završnik in direktor fotografije Lev Predan Kowarski.

 

Julijainalfaromeo-312

Foto © Andraž Jerič

 

Sabina Đogić se je pred časom pogovarjala z dvema legendama avstrijskega neigranega filma, ustvarjalnim in zasebnim parom Tizzo Covi in Rainerjem Frimmelom. Skozi intervju se razkrije zakulisje njunega nekonvencionalnega ustvarjanja, opremljen pa je tudi z ob tej priložnosti narejenimi avtorskimi fotografijami.

 

nzg0923-s

Tizza Covi in Rainer Frimmel, foto © Sabina Đogić

 

Slikar in publicist Arjan Pregl si je ogledal razstavo Božidar Jakac in fotografija v Moderni galeriji, ki je na ogled do 19. oktobra 2014. Umetniški sloves Božidarja Jakca je sicer utemeljen na grafikah, vendar je ustvarjalne izzive že od študentskih let iskal tudi v novih medijih. Čeprav je njegova filmska zapuščina medijsko manj eksponirana, pa je o Jakcu kot umetniku, ki je zaznamoval polpreteklo zgodovino slovenske avdiovizualne ustvarjalnosti, veljalo razmisliti vsaj ob aktualni razstavi fotografij. Kot so zapisali na spletni strani MG: "S poudarkom na zdaj odkritih fotografijah iz obdobja pred drugo svetovno vojno razstava sledi kronologiji posnetkov, nastalih na umetnikovih pomembnejših življenjskih postajah, v Pragi (1922-23), Novem mestu (okoli 1923), Parizu (1925), Tuniziji (1925), Ameriki (1929-1931) in med partizani (1943-1945). Gre za prvi dve desetletji Jakčevega posvečanja temu mediju, ko je bil njegov ustvarjalni razvoj na tem področju najsilovitejši in ko je tudi sicer umetniško in osebnostno dozorel. Z vključitvijo nekaterih del z drugih področij njegovega ustvarjanja, risb, grafik, olj in pastelov, ki udejanjajo isto izkustveno stvarnost kot fotografija, razstava razkriva, da mu je fotografija pomenila pravzaprav nov medij spoznanja."

 

Jakac NY

Božidar Jakac, New York iz 17. nadstropja hotela Manger, maj 1931;

imetnik materialnih avtorskih pravic Primož Pablo Miklavc Turnher.

 

Blok tokratnih kritiških prispevkov se začenja s filmom Pot v raj (2014), celovečernim igranim prvencem Blaža Završnika, ki se mu je analitično posvetila Tina Poglajen. Med drugim ugotavlja: "Morda se sliši skrajno cinično, a pravo veselje je videti, kako mlajša generacija slovenskih filmskih avtorjev – na čelu z Gazvodo, sicer pa vse od Dvornika do Šantića – ženske v svojih filmih čedalje večkrat vidi kot ljudi in ne le kot neskončne variacije zapostavljenih in nergajočih žena, požrtvovalnih mater ali puhloglavih seksulj." Film je sicer prejel nagrado občinstva na nedavnem Festivalu slovenskega filma, glavna igralka Ajda Smrekar pa je za vlogo v tem filmu prejela tudi nagrado revije Stop za najboljšo igralko.

 

rsz pot-v-raj-03

Pot v raj

 

 

(To je seveda zgolj kratko opozorilo na manjši del iz kazala, saj vsaka dvojna številka Ekrana prinese več kot trideset pestrih vsebinskih enot - več kot za dva meseca branja!)

 

 

NASL-E0910-2014-s

 

Več o številnih filmskih vsebinah, ki (kot ponavadiI) do roba napolnjujejo jesensko številko Ekrana, vam izdamo malce pozneje.

 

Hvala za vašo pozornost - spremljajte nas še naprej!

 

Vabljeni k naročilu Ekrana - to je še vedno najzanesljivejši način, da boste vsaka dva meseca preskrbljeni z vrhunskim cinefilskim branjem!

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell