Objavljen osnutek predloga zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru

14-MzK

Z javno objavo osnutka predloga novega zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru, javni agenciji Republike Slovenije, skrajšano poimenovanem Slavc, odpira z dnem 11. 2. 2014 Ministrstvo za kulturo javno razpravo strokovne in zainteresirane javnosti.

 

"Po Zakonu o enotni ceni knjige dobivamo drugi zakon na področju, kjer se kulturne in tržne dobrine prepletajo in tvorijo neločljivo celoto. Dobivamo zakon, ki področje filma obravnava celovito. S Slavcem postavljamo sedanja razmerja na področju slovenskega filma na glavo izključno zato, da se slovenski film in filmska kultura končno postavita na noge: v korist gledalcev, ustvarjalcev in vseh deležnikov v kinematografski verigi," v popotnici k novemu zakonu pravi minister za kulturo dr. Uroš Grilc.

 

S predlogom novega zakona ministrstvo za kulturo uresničuje odločilni korak na poti k trajnemu razvoju filmske kulture in slovenskega filma, kot ga je začrtalo v Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, dokumentu, ki ga je sprejela Vlada RS, praktično soglasno pa ob koncu lanskega sprejel Državni zbor RS, in ki je že orisal vse bistvene sestavine novega zakona. Film je bil po osamosvojitvi Slovenije prvi na področju kulture, za razvoj katerega je bila zakonsko določena sistemska ureditev, saj smo prvo filmski ustanovo, Filmski sklad RS, dobili že leta 1994. Kljub številnim in nespornim uspehom slovenskega filma v zadnjih dveh desetletjih tako doma kot v mednarodnem prostoru, pa so dolgoletna odsotnost vizije razvoja filmskega, avdiovizualnega in kinematografskega področja, osredotočanje predvsem na vidik produkcije in neupoštevanje celotne kinematografske verige, nezadostna javna podpora področju filmske in avdiovizualne dejavnosti ter kadrovske težave ves ta čas botrovale nekontinuirani proizvodnji nacionalnega filmskega programa, pomanjkanju srednjeročne programske strategije in jasno opredeljenih ciljev, nerešenemu vprašanju statusa in odgovornosti neodvisnih producentov, premajhni povezanosti med osrednjo filmsko ustanovo in RTV Slovenija pri nastajanju, produkciji in promociji slovenskega filma, pomanjkanju načrtne promocije slovenskega filma in filmske kulture, deficitarnosti specifičnih filmskih poklicev ter nerazvitosti trga kinematografih in avdiovizualnih del. Prav tako smo še vedno soočeni z nezadostno prisotnostjo filmske vzgoje, namenjene različnim generacijam gledalcev.

 

Izhodiščno vodilo sprememb v predlogu novega zakona je bilo zato, da morajo naloge, način delovanja, sistem spodbud, sestava organov in nadzor ter seveda viri financiranja Slovenskega avdiovizualnega centra kot osrednje javne filmske institucije, ki skrbi za načrtovanje in izvajanje celovite politike na področju filmske, avdiovizualne in kinematografske dejavnosti, obsegati celotno kinematografsko verigo. Ta obsega:

- podporo razvoju scenarijev in projektov, filmski produkciji, promociji in distribuciji filmskih in avdiovizualnih projektov,
- podporo filmski vzgoji in izobraževanju,
- podporo filmski festivalski dejavnosti,
- podporo avdiovizualni produkciji za medije,
- omogočanje izvedbe osrednjega nacionalnega filmskega festivala,
- podporo razvoju digitizacije in digitalizacije na področju filma in kinematografije,
- podporo širitvi mreže art kinematografov, namenjenih prikazovanju kakovostnih filmov iz slovenske kinematografije, evropskih kinematografij in kinematografij tretjih držav,
- promocijo Republike Slovenijo kot države z atraktivnimi produkcijskimi in lokacijskimi pogoji za snemanje tujih filmskih in avdiovizualnih del,
- strokovno spremljanje stanja na filmskem, avdiovizualnem in kinematografskem področju,
- oblikovanje meril za kategorizacijo filmov zaradi varstva pravic otrok in mladoletnikov ter nadzor nad njenim izvajanjem.

 

Zaradi takšne razširitve javnega interesa na področju filma na celotno kinematografsko verigo in vse dejavnosti, ki krepijo in razvijajo filmsko kulturo, prinaša predlog novega zakona naslednje bistvene spremembe:

- Nova in širša definicija javnega interesa, ki se osredotoča na optimiranje celotne kinematografske verige od avtorjev do prikazovalcev in ki posebno pozornost namenja filmski kulturi in filmski vzgoji, se pravi procesom formiranja filmskega občinstva.
- Nova institucionalna ureditev: k Slovenskemu avdiovizualnem centru bo zaradi racionalizacije delovanja, predvsem pa zaradi večje sistematičnosti in dolgoročno naravnanega delovanja kot organizacijska enota pripojen Filmski studio Viba film Ljubljana, ki zagotavlja tehnično realizacijo kinematografskih filmov, sprejetih v sofinanciranje agencije. Novi sedež agencije bo tako na sedanjem sedežu Filmskega studia Viba film Ljubljana v Stegnah. Celovitost kulturne politike na področju filma ima za predpogoj usklajeno delovanje programske in tehnične podpore filmskim projektom, eden bistvenih pogojev za to pa je združitev obeh institucij.
- Dopolnjene naloge agencije v segmentu sistema podpor: poleg dosedanje selektivne podpore, utemeljene na presoji in ocenjevanju kulturnih in estetskih elementov, je zaradi doseganja čim večje učinkovitosti podprtih filmov in avdiovizualnih projektov dodana avtomatična podpora filmskim projektom, utemeljena glede na uspešnost, tj. gledanost predhodnih projektov posameznih producentov. Glede na sedanjo politiko bo tako nekoliko več pozornosti namenjene tudi filmom, ki dosegajo večjo gledanost, vendar pa sredstva, namenjena tej obliki spodbude, ne bodo smela presegati več kot 30 odstotkov vseh sredstev, ki jih bo agencija letno namenila financiranju produkcije filmov.
- Spodbude vlaganjem v razvoj avdiovizualne dejavnosti: poleg avtomatične sheme uvaja predlog novega zakona tudi podporo, namenjeno temu, da na ozemlju Republike Slovenije tuji producenti posnemajo čim več filmov. Ta podpora je utemeljena na vračilu določenega dela upravičenih sredstev, nastalih ob delni ali celotni proizvodnji filmskih in avdiovizualnih del tujih producentov v Republiki Sloveniji ob upoštevanju kulturnega testa. Po tujih izkušnjah se vložek enega evra v ta način spodbud gospodarstvu povrne šestkrat, saj snemanje tujih filmov na ozemlju naše države pomeni tako neposredni prihodek v storitvene dejavnosti, denimo v gostinsko in turistično dejavnost, vključuje angažma domačih strokovnjakov in ustvarjalcev, pomeni pa tudi veliko promocijo države.
- Spremenjena sestava sveta agencije in večja vloga strokovne in zainteresirane javnosti v svetu: svet agencije, katerega naloge so tudi sooblikovanje filmske politike, bodo zaradi razširitve javnega interesa, s tem pa tudi podpore na celotno kinematografsko verigo, kot tudi zaradi vključitve prispevka vseh panog, ki delujejo na avdiovizualnem področju, med vire financiranja slovenske filmske, avdiovizualne in kinematografske dejavnosti, sestavljali predstavniki celotnega filmskega in avdiovizualnega sektorja (avtorji, producenti, strokovnjaki s področja filmske vzgoje, distributerji in prikazovalci, izdajatelji televizijski programov, ponudniki dostopa do storitev linearne televizije in nelinearnih storitev). Svet agencije med drugim daje soglasje tudi k srednjeročni strategiji razvoja, ki jo mora sprejeti agencija.
- Spremenjen način odločanja o financiranju programov in projektov in transparentna vloga uslužbencev agencije in ocene strokovnih komisij: v postopku odločanja o financiranju bodo udeleženi tako strokovni uslužbenci agencije kot programsko-strokovne komisije, zakon njune pristojnost določa zelo natančno: strokovne službe agencije bodo ocenjevale vloge na podlagi objektivno merljivih kriterijev (denimo reference prijavitelja oziroma glavnih avtorjev projekta, finančni in terminski plan projekta, zagotavljanje evropskih oziroma drugih mednarodnih koprodukcijskih sredstev), ki bodo v razpisih vnaprej določeni, njihov del ocene ne bo smel presegati 30 odstotkov celotne ocene. - Strokovno-programske komisije pa bodo osredotočene na vsebinsko oceno po kriterijih kakovosti.
- Uvedba zunajproračunskih virov financiranja: za podporo produkciji kakovostnih slovenskih filmskih in avdiovizualnih del, na primerljiv način, kot to urejajo nekatere kinematografsko uspešne evropske države, predlog zakona v skladu s cilji in ukrepi Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 določa uvedbo zunajproračunskih virov. Gre za prispevek v korist slovenskim gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo s kreativnostjo na filmskem in avdiovizualnem področju v interesu razvoja slovenske kulture. Tega bodo prispevale posamezne panoge, ki na avdiovizualnem gospodarskem področju delujejo predvsem s posredovanjem tujih filmskih in avdiovizualnih del. To so izdajatelji televizijskih programov, ki se razširjajo prek nacionalnega multipleksa prizemne digitalne radiofuzije na celotnem ozemlju pokritosti multipleksa (POP, Kanal A, Planet TV, TV3 ...), kinematografski prikazovalci (Kolosej, Cineplexx, Kinodvor ...), distributerji (Blitz film & Video Production, Cenex, Cinemania Group, Continental film, Fivia, Demirung ...), ponudniki dostopa do storitev linearne televizije in nelinearnih storitev (Telekom Slovenije, T2, telemach, Amis, Si.Mobil ...) in pravne osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost trženja oglasnega prostora v programih tujih izdajateljev za namen oddajanja na ozemlju RS.
RTV Slovenija mora že v okviru veljavnega zakona za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko dejavnost letno nameniti najmanj 2 odstotka zbranega prispevka za programe in storitve RTV SLO. S članstvom v svetu agencije bodo imeli predstavniki posameznih panog tudi priložnost sooblikovati politiko na področju filma.
- Varstvo otrok in mladoletnikov: zaradi varstva otrok in mladoletnikov pred filmskimi vsebinami, ki bi lahko zaradi neprimernosti njihovi starosti prizadele njihov telesni, duševni ali moralni razvoj, predlog osnutka novega zakona agenciji nalaga oblikovanje in sprejem meril za kategorizacijo filmov in nadzor nad njenim izvajanjem.

 

Osnutek predloga novega zakona je, seveda ob upoštevanju specifičnosti slovenskega prostora, njegove tradicije, kulturnih posebnosti ter predvsem dosedanjih izkušenj na področju slovenske kinematografije, sledil nekaterim modelom sistemske ureditve in načina financiranja kinematografsko uspešnih evropskih držav, med njimi, denimo, francoskemu, finskemu, poljskemu, slovaškemu, romunskemu in hrvaškemu. Poudariti je treba, da noben model v posamezni evropski kinematografiji seveda kot celota ni prenosljiv v slovenski kulturni prostor, je pa značilnost teh modelov predvsem ta, da se osredotočajo na podporo celotni kinematografski verigi, pomembno izpostavljajo filmsko vzgojo za vse segmente gledalcev, razvijajo in krepijo avdiovizualni trg, vpeljujejo zunajproračunske viri financiranja, pri tem pa seveda trajen razvoj nacionalne kinematografije v vseh njenih segmentnih postavljajo kot javni interes na področju kulture. To pa so tudi bistveni cilji na področju filmske, avdiovizualne in kinematografske dejavnosti, zapisani že v sprejetem Nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, ki so pri oblikovanju osnutka predloga novega zakona vodili pripravljavce novega zakona.

 

Javna razprava o osnutku predloga Zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru, javni agenciji Republike Slovenije bo potekala do 21. marca 2014. Cenjene odzive in predloge na predlagani osnutek besedila sprejemajo na naslovu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

 

 

rsz 1diva station scca-ljubljana

 

 

Vir in povezava:

http://www.mk.gov.si/

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell