Izšel je Ekran januar-februar 2014

E0102-14-nasl-Xsml

Izšla je nova številka revije Ekran, januar-februar 2014! Z naslovnico smo se poklonili nedavo umrli fatalki filma noir, Audrey Totter (1917-2013), ki je bila slovenskega porekla (njen oče Janez je bil v rojen v Gradcu), o njenem opusu in ozadju ikoničnih vlog, ki jih je odigrala v nekaterih kultnih filmih, kot sta eksperimentalna noir kriminalka Dama v jezeru (Lady in the Lake, 1947, Robert Montgomery) ali surova boksarska drama Podtikanje (The Set-Up, 1949, Robert Wise) pa piše ekskluzivno za Ekran največji poznavalec Slovencev v Holivudu, Joe Valenčič.

 

 

rsz lady-inthe-lake2

Dama v jezeru; Audrey Totter in Robert Montgomery

 

 

Bližnji posnetek smo namenili dvema sodobnima italijanskima režiserjema. Sabina Đogić je naredila poglobljen intervju z Antoniem Piazzo, (so)avtorjem verjetno najuspešnejšega evropskega prvenca leta 2013, filma Salvo, za katerega sta lani s sorežiserjem Fabiem Grassadonio prejela nagrado sekcije Teden kritike v Cannesu, pa tudi nagrado žirije kritikov FIPRESCI za najboljši film sekcije Perspektive na 24. festivalu LIFFe.

 

 

rsz  nzg0889

Antonio Piazza, foto: (c) Sabina Đogić

 

 

"Ljudje kot Salvo ali njegov šef z življenjem v podzemlju so ostanki preteklosti. Spominjata se 'dobrih starih časov'. Medtem so razlike med zakonito in nezakonito ekonomijo izginile. Kriminalna organizacija je postala tako nesramno premožna, da ne potrebuje več vojakov. Denar je veliko močnejši in kriminalna združba višjega sloja investira po vsej Evropi. Njihovo bogastvo je mogočno kot avtomobilska industrija," je med drugim Piazza povedal v intervjuju. 

 

 

Drugi sodobni italijanski avtor, ki smo ga posadili pred naš mikrofon, pa je režiser in scenarist Matteo Oleotto. Prvič smo z ušesi zastrigli ob zadnjem beneškem festivalu, kjer je italijansko-slovenska koprodukcija v njegovi režiji Zoran, moj nečak idiot (Zoran, il mio nipote scemo, 2013) prejela nagrado občinstva v sekciji Teden kritike. Zanimivo pa je postalo, ko se je izkazalo, da je prvenec v Gorici leta 1977 rojenega režiserja primer ogrožene vrste koprodukcij: film, kjer "naš" del ni reduciran pretežno na finančno komponento.

 

 

rsz 54 zoran press

Matteo Oleotto (desno) na snemanju filma Zoran, moj nečak idiot

 

 

"Besen sem na svojo generacijo, še bolj pa na tiste, ki so prišle pred njo: oni so se nažrli, mi pa moramo poravnavati račune. To me tako razjezi, da vsega skupaj ne morem niti zares ubesediti. V Zoranu sem hotel spregovoriti o področju, ki ga kar dobro poznam. Hotel sem pripovedovati o svojih krajih in njihovih bizarnih prebivalcih. Mogoče bom o generaciji govoril v naslednjem filmu," je na vprašanje o temi in miljeju svojega filma odgovoril Oleotto. Več pa v tiskani izdaji!

 

 

rsz ne ali vrnitev v prihodnost

Ne! ali Vrnitev v prihodnost ...

 

O intelektualni emancipaciji v razmerah spektakla piše Marko Bauer, ki je za izhodišče svojega provokativnega eseja s pomenljivim naslovom Čile, moja dežela vzel film Ne! (No, 2012, Pablo Larraín). "Ta je na prvi pogled videti kot še eden izmed retrofilmov, ki zgodovino reducirajo na zaporedje estetskih slogov, a bolje bi bilo reči, da se vrne – v maniri back to the future – ogledat rojstvo, zaploditev lastne forme, zgodovino svoje zgodovinskosti oz. protizgodovinskosti, saj je leto čilskega državnega udara tudi leto, ko so v kina prišli Ameriški grafiti (American Graffiti, 1973, George Lucas), 'inavguralni film tega novega estetskega diskurza', kot pravi Fredric Jameson." Avtor teksta pa nadaljuje obravnavo filma Ne! " ... z metodo (ki to ni) intelektualne emancipacije Josepha Jacotota, kot (si) jo predstavlja knjiga Jacquesa Rancièra Nevedni učitelj. Ne zato, da bi ta vidik prevladal, temveč zato, da bi bilo ohranjeno, vzdrževano nekakšno stanje nedoločenosti, neodločljivosti, ki ga vzdržuje tudi sam film, ne da bi to nujno vodilo v t. i. svobodomiselnost, bolj dvomljivost kot dvoumnost odprtosti."

 

 

 

 Vazno-je-priti-na-gric

 

18. januarja 2014 obhajamo stoletnico rojstva pisatelja, pesnika in tudi scenarista številnih kultnih del slovenske kinematografske preteklosti Vitomila Zupana. Založba Mladinska knjiga bo ob tej priložnosti izdala Vitomilu Zupanu posvečeno knjigo Važno je priti na grič (biografija, dokumenti, novele, pričevanja), na to temo pa lahko že berete tudi v novi številki revije Ekran, in sicer odlomek z naslovom "Kriminalna kariera" Vitomila Zupana.

 

 

rsz 2-company of wolves1

Volčja družina

 

Neil Jordan je nazadnje v naših kinematografih gostoval z intrigantnim vampirskim filmom Byzantium (2012), njegovim iracionalnim krajem, tudi tistim iz filma Volčja družina (The Company of Wolves, 1984) z zgornje slike pa se v daljšem esejističnem portretu z naslovom Neil Jordan - Filmar razpetosti posveča Dušan Rebolj. "Pri Jordanu se raziskovanje in izumljanje identitet dogaja v žanrskem kontekstu, ki ga filmska teoretičarka Maria Pramaggiore, avtorica obsežne študije o njegovem delu, imenuje 'postmoderna gotika'. Gotika naj bi se v Jordanovih filmih in romanih uveljavljala 'skozi pripovedi o smrti in izgubi, v katerih duhovi, zveri, pošasti, dvojniki in alter egi strašijo moške like ali pa se le-ti vanje spreminjajo.'"

 

 

EKRAN 0114NASL small

 

 

Nova številka Ekrana, s katero začenjamo 52. leto izhajanja revije, je v domačih nabiralnikih pri naročnikih in na prodajnih mestih od srede, 8. januarja 2014 in bo na razpolago v prodaji do začetka februarja 2014!

 

Če vam je revija všeč, jo priporočite svojim prijateljem, če ne pa svojim sovražnikom.

 

Vabljeni k naročilu in k branju te izvrstne publikacije! 

 

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell