Izšel je Ekran november-december 2013

E1113-NASL-xsmlIzšla je nova številka revije Ekran november-december 2013! Na naslovnici številke je naslovni lik iz novega filma bratov Coen, Llewyn Davis (Inside Llewyn Davis, 2013, Ethan in Joel Coen), eden od kandidatov za film leta, ki si ga lahko pravkar ogledate na LIFFu, takoj za tem pa že tudi v redni distribuciji v art kino mreži. V branje priporočamo izvrsten tekst Matica Majcna o tem filmu (in vlogi živali v opusu bratov Coen nasploh) ... Pri Ekranu se trudimo, da bi že preliminarno naredili kakovostno selekcijo, toda v tej številki se je nasploh našlo v obravnavi lepo številko kandidatov za filme leta.

 

Med drugim smo se na festivalu v Benetkah pogovarjali s Stevenom Knightom, avtorjem minimalističnega celovečerca z maksimalnim suspenzom Locke (2013), ki je bil prikazan izven tekmovalnega programa, po mnenju številnih pa gre za enega od skritih favoritov festivala. Kateri so bili drugi lahko preberete v zgoščenem poročilu Simona Popka, svoj izbor pa so prispevali tudi drugi slovenski tam prisotni publicisti.

 

rsz 2013-09-film-venice-fest

Steven Knight in Tom Hardy na predstavitvi filma Locke, Benetke 2013

 

Osrednji intervju te številke je zasluga Mateje Valentinčič, ki se je v Motovunu, kjer je prejel nagrado maverick za uporniško življenjsko in ustvarjalno držo, pogovarjala z iranskim režiserjem in disidentom Mohsenom Makhmalbafom. Izčrpno se je z njim pogovorila o tem, kako je strmoglavljenje sekularnega diktatorja (pri uporu je še kot najstnik sodeloval tudi sam Makhmalbaf in zato vrsto let preživel v zaporu) pripeljalo do zločinske islamske diktature, ki cenzurira, zapira, preganja in pobija disidente še danes.

 

rsz mt-02aeda

Mohsen Makhmalbaf z nagrado maverick na letošnjem festivalu v Motovunu

 

V številki november-december nadaljujemo z vsebinskim blokom, posvečenem novemu slovenskemu filmu, v kritiško-esejistični precep pa smo vzeli še tiste domače celovečerce, ki niso prišli na vrsto v prejšnji številki, kot so Panika! (2013, Barbara Zemljič), Zapelji me (Marko Šantić), Čefurji raus! (Goran Vojnović), Gremo mi po svoje 2 (2013, Miha Hočevar) ...

 

V tem kontekstu pa priporočamo v branje tudi polemični tekst Igorja Kadunca z naslovom "Koga sploh še zanima prihodnost slovenskega filma?"

 

rsz 26-okupacija u 26 slikaNapovedovali smo in zgodilo se je: iz dolgega "izleta v Mehiko" se je vrnil se je Zoran Smiljanić. In to ne z "navadno" rubriko Kaliber 50, kakor jo je utemeljil v Ekranu, ampak - da se odkupi za svojo dolgo odsotnost - kar z dvojno, v kateri se ukvarja z mistiko filmskih števil. Takole pravi v uvodu: "Številke imajo svojo moč in pomen. Filmi so jih od nekdaj radi uporabljali, na veliko so jih kradli pravljicam (3, 7, 9, 11, 12), mitom, legendam, Bibliji, literaturi ... 4 jezdeci apokalipse. Petek 13. Ali Baba in 40 razbojnikov. 101 Dalmatinec. 120 dni republike Salò. 127 ur. 300. 400 udarcev. Fahrenheit 451. THX 1138. 1941. New York 1997. 2000 manijakov. 2001: Odiseja v vesolju. 1984. 20.000 milj pod morjem. Beverly Hills 90210 ... Številke, ki so se zapisale v zgodovino. Vsak film, ki v svojem naslovu nosi številko, bi rad dosegel tisti magični zven, ko bo šla številka v ušesa in postala del kolektivne zavesti. Kar je pogosto problem, saj so najboljše številke že zasedene, a vedno se da odkriti in lansirati kaj novega. Številke v naslovih se nanašajo na najrazličnejše reči: lahko so števniki, datumi, letnice, merske enote, naslovi, kalibri orožja, tehnične oznake, oznake avtocest, število protagonistov, dolžine penisa ali pa nekaj čisto drugega ... V prvi vrsti nas je zanimal pomen številke oziroma na kaj se nanaša. Nazadnje smo dodali še ničlo na začetku in slovenske filme na koncu. Naj se preštevanje začne!"

Ker pri nas pravkar poteka retrospektiva Lordana Zafranovića, pa vam za pokušino ponujamo številko 26:

26. Okupacija v 26 slikah (Okupacija u 26 slika, 1978, Lordan Zafranović) - Kakšnih 26 slikah? Film je razdeljen na 26 prizorov oziroma sekvenc oziroma slik, kot si jih je zamislil (nedavno pokojni) pisatelj in scenarist Mirko Kovač. Kovač in Zafranović sta izjavila, da je bil notorični prizor v avtobusu mišljen tudi kot drastično svarilo pred ponovnim vzponom nacionalizma v Jugoslaviji. Ni pomagalo.

 

Profesorica Maja Manojlović nam je za predprejšnjo številko Ekrana poslala razglednico iz Los Angelesa s stereoskopske 3D delavnice, tokrat pa objavljamo prvi del njenega daljšega eseja z naslovom "Čas 3D podob: Dimenzionalna estetika časa in prostora v izkušnji sodobnih stereoskopskih 3D filmov". Skratka, vse kar morate vedeti o umetnosti stereoskopije in sodobnih trendih na tem strokovnem področju boste izvedeli v tej in naslednji številki Ekrana. (Na sliki: Brewsterjev stereoskop, 1849) 

rsz 4-the brewster stereoscope 1849

Andrej Gustinčič je obiskal letošnji 27. festival restavriranega in znova odkritega filma Il Cinema Ritrovato v Bologni, kjer se je prvič resnično srečal s filmi holivudskega režiserja Allana Dwana, v katerem je odkril pravega mojstra klasičnega filmskega izraza, "pri katerem lahko najdeš lepoto in človečnost v navidez najbolj generičnih izdelkih".

 

V rubriki ZFS predstavlja o paru svojih najljubših frejmov piše direktor fotografije Miha Tozon, v rubriki knjigarna pa Tina Poglajen o eksistencializmu in sodobnem filmu - izhodišče za razmislek pa je bil esejistični zbornik A Beauvoirian Perspective (Berghahn Books. Oxford/New York, 2012).

 

rsz horici-ker-404212l

Goreči grm

 

Tina Poglajen se je tudi poglobila tudi v češko/HBO Europe tridelno miniserijo Goreči grm (Hořící keř, 2013, Agnieszka Holland), ki smo jo omenjali že spomladi (april-maj 2013) v Ekranovem pogovoru s slovensko dokumentaristko čečkega rodu Hanko Kastelicovo, ki je od lanskega julija zaposlena v Budimpešti na HBO Europe kot glavna producentka za dokumentarni film. Goreči grm temelji na resničnih dogodkih in osebah, povezanih s samosežigom Jana Palacha v znak protesta proti sovjetski okupaciji Češkoslovaške, njegove diskreditacije s strani komunističnega režima in sodnega prizadevanja njegove družine in odvetnice Dagmar Burešove, da bi oprali njegovo ime. Kot ugotavlja avtorica, Goreči grm, svoje like obravnava v vsej njihovi moralni kompleksnosti; od zavrženih, nihilističnih članov komunistične elite in njihovih koristoljubnih uradniških in policijskih pomagačev do ljudi, ki jih v sodelovanje z avtoritarnim režimom prisili ogroženost njihovih družin ali njih samih, in redkih posameznikov, ki kljub vsemu (morda nespametno) poskušajo delovati po svoji vesti. 

 

Naj bo to zaenkrat dovolj - mnogo več vsebinskih biserov pa vas čaka v novi številki Ekrana.

 

Letos vremenoslovci napovedujejo dolgo in hudo zimo - ampak brez skrbi, cinefilskega branja ne bo zmanjkalo!

 

 

E1113-NASL-medium

 

 

Nova številka Ekrana je v domačih nabiralnikih pri naročnikih in na prodajnih mestih od petka, 8. novembra 2013 in bo na razpolago v prodaji do začetka januarja 2014!

 

Vabljeni k branju! 

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell