Ko beseda podobo najde v MKLJ

MRudolf-sml

Matevž Rudolf, avtor nedavno izdane knjige Ko beseda podobo najde: slovenska literatura in film v teoriji in praksi in občasni Ekranov sodelavec bo imel v torek, 29. oktobra 2013 ob 18h v Knjižnici Prežihov Voranc strokovno predstavitev svoje študije v knjižni obliki. V filmsko-literarnem predavanju se bo sprva posvetil zgodovinskemu pregledu vpliva literature na razvoj svetovne kinematografije, nato pa bodo na konkretnih primerih sledili zgledi primerne in neprimerne prakse iz sodobne slovenske kinematografije. 

 

 

VABILO - Ko beseda podobo najde

O KNJIGI KO BESEDA PODOBO NAJDE

 

Skoraj tretjina slovenskih celovečernih filmov je nastala na podlagi literarnih del. Ti filmi so bili zaradi različnih razlogov vselej predmet številnih polemik, kljub temu da je slovenska kinematografija prav s pomočjo domače književnosti dosegla nekaj svojih vrhuncev. Avtor v knjigi podrobneje raziskuje razmerja med slovensko literaturo in filmom po letu 1983, ki še niso bila predmet sistematične obravnave. Knjiga vključuje zgodovinski pregled vpliva literature na razvoj svetovne kinematografije, saj v slovenskem prostoru primanjkuje zgodovinskih in teoretičnih razprav o filmskih adaptacijah, avtor pa se posveča tudi sodobnim teoretskim razpravam o odnosu med literaturo in filmom, pri čemer razvije konkretne praktične metode za analizo adaptacij, ki so uporabne tudi pri samem procesu adaptiranja literarnega dela v filmski medij.

 

V osrednjem delu se knjiga temeljito posveča sedemindvajsetim slovenskim filmskim adaptacijam, posnetim na podlagi slovenskih literarnih del po letu 1983 in ocenjuje primerne ter neprimerne prakse adaptacij, hkrati pa te izsledke primerja z zapisi v slovenski literarni in filmski kritiki ter s tem ovrednoti izkoriščenje umetniških praks, ki jih interakcija književnosti in filma ponujata. Na vprašanji, ali je slovenska književnost plodno ali zaviralno vplivala na razvoj slovenske kinematografije in ali sta knjižna in filmska kultura stopali v opozicijska ali solidarnostna razmerja, je seveda težko preprosto odgovoriti, vseeno pa na plan vselej prihaja občutek, da imajo filmske adaptacije vendarle nekakšno prednost pred slovenskimi filmi, posnetimi po izvirnih scenarijih. Slednji imajo namreč vse prepogosto težave z (ne)upoštevanjem osnovnih pripovednih zakonov. Sodobni slovenski film dokazuje, da se slovenskemu filmu literature ni potrebno bati. Prepričanje, da so filmske adaptacije slovenskih literarnih del dolgočasne, starinske in »največkrat zamorjene«, je zgolj močno uveljavljen stereotip, ki počasi ugaša. So nemara filmske adaptacije zato primerna praksa za prihodnost slovenskega filma?

 

 

Matevž Rudolf (1980) je diplomiral na Oddelku za sociologijo kulture in Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 tudi doktoriral na temo sodobnih filmskih adaptacij slovenskih literarnih del. S preglednimi in strokovnimi članki je sodeloval pri slovenskih filmskih revijah, kot so EkranKinotečnik in Premiera, kjer je med letoma 2008 in 2009 deloval tudi kot urednik revije, vrsto let pa je bil tudi strokovni dopisnik tujega spletnega portala Film New Europe. Bil je tudi soorganizator 11. Festivala slovenskega filma (2008), na katerem je sodeloval kot urednik dvojezičnega festivalskega kataloga ter bil koordinator in moderator novinarskih konferenc o filmih, prikazanih na festivalu. V študijskem letu 2009/2010 je bil štipendist Ministrstva za kulturo v okviru sheme za ustvarjalce in poustvarjalce na področju umetnosti in avdiovizualne kulture. Poklicno se sicer ukvarja z založništvom – deloval je na založbi UMco, od leta 2010 pa je vodja Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 

 

Vir in povezava:

http://www.mklj.si

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell