Izšel je Ekran september-oktober 2013

nasl-xsmll2

Izšla je nova številka revije Ekran september-oktober 2013! Sezona, ki jo pokriva številka, je sicer napolnjena s premierami domačih celovečercev, vendar ni bilo nobene dileme, kateri film bomo uvrstili v rubriko Ekranov izbor: gre za Razrednega sovražnika (2013) Roka Bička, s katerim se pogovarjal Marko Bauer. Morda smo neskromni, a nedvomno je to najboljši intervju, kar jih boste lahko prebrali na to temo. Se je pa o Razrednem sovražniku ob tej priložnosti razpisal tudi ravnatelj in pisatelj Dušan Merc ter za Ekran prispeval dobesedno insajdersko esejistično analizo z naslovom Šola v kinu.

 

Blok, ki smo ga začeli z Razrednim sovražnikom, smo vsebinsko nadaljevali še s sklopom tekstov na temo kritičnega vpogleda v presežna dela domače dokumentarne produkcije zadnjega leta in z analizo nekaterih novejših slovenskih celovečernih igranih filmov, ki jih je že mogoče (ali pa jih bo kmalu) videti.

 

51-letni japonski cineast Hirokazu Kore-eda je letos v Cannesu predstavil svoj deveti igrani celovečerni film Kakršen oče, takšen sin (Soshite chichi ni naru, 2013) in zanj prejel nagrado žirije (s svojim značilno toplim pristopom k življenjskim temam pa se je prikupil tudi gledalcem), in prav tam se je z njim pogovarjal Matic Majcen. 

 

Drugi cineast, ki smo mu namenili bližnji posnetek, pa je avtor cele plejade žanrskih filmov in eden od prejemnikov Častnega hudega mačka za življenjsko delo na letošnjem Grossmannovem festivalu filma in vina prejel, Enzo G. Castellari. Med njegove najslavneše oboževalce spada Quentin Tarantino, ki je na stara leta poživil njegovo kariero z Neslavnimi barabami (Inglorious Basterds, 2009), najohlapnejšo možno priredbo Castellarijeve komične vojne drame Peterica ožigosanih (Quel maledetto treno blindato, 1978), sicer pa je Castellari znamenit vsaj še po zadnjem velikem špageti vesternu, psihedelični Djangovi vrnitvi (Keoma, 1976) ... in vrsti drugih žanrskih del, o katerih se je razgovoril z Ano Jurc in se izkazal za neizčrpen vir anekdot.

 

V tokratni številki Ekrana lahko preberete drugi (in zadnji) del eseja svežega nominiranca za Rožančevo nagrado Marcela Štefančiča, jr.,ki je v prejšni številki začel pisati o Holivudu pred produkcijskim kodeksom oziroma zlatih letih filmske industrije.

 

V središče smo postavili filme, v katerih nastopajo filozofi; povod za vsebinski blok je bil film Hannah Arendt (2012) režiserke Margarethe von Trotta, katere dela se rado označuje za filme t.i. drugega vala feminizma, gre pa tudi za eno pomembnejših predstavnic novega nemškega filma. (Predvsem) o celovečercu Hannah Arendt, ki prihaja na redni spored Kinodvora, se je razpisala Nina Cvar, filozofe na platnu nasploh pa je v istoimenskem eseju obravnaval Mirt Komel.

 

V tej številki popravljamo dolg izpred poletja z daljšim in memoriam zapisom Jesúsu Francu (1930-2013), življenje in delo tega markantnega posebneža pa obravnava Igor Kernel. Horror doktor in Ekranov redni sodelavec Dejan Ognjanović pa je posvetil daljši zapis 30-letnici filma Angst (1983), avstrijskega avtorja Geralda Kargla, ki kljub nenavadni usodi še vedno nima uradnega statusa kultnega izdelka, dobro ga poznajo avanturistično usmerjeni cinefili in svobodomiselni kritiki, pa seveda prav takšni filmarji (Darren Aronofsky, Gaspar Noé, Nicolas Winding Refn ...), medtem ko so ga referenčne knjige s področja filma dolgo povsem ignorirale.

 

Bodi zaenkrat dovolj - kar nekaj vsebinskih biserov pa še čaka, da jih odkrijete v branja polnem novem Ekranu

 

 

NASL ekran 0910 2013 web

 

 

Nova številka Ekrana je v domačih nabiralnikih pri naročnikih in na prodajnih mestih od četrtka, 5. septembra 2013 in bo v prodaji do konca oktobra 2013!

 

Vabljeni k branju! 

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell