Odprto pismo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in vladi

FI-2013-3Bliža se začetek pogajanj o sporazumih med EU in ZDA, ki se nanašajo na usluge in trgovino. V pogajalska izhodišča so vključene tudi kulturne dobrine iz avdiovizualnega sektorja, zato je naša dolžnost, da opozorimo na nesprejemljivost tovrstne uvrstitve. Do sedaj je v prostotrgovinskih sporazumih med EU in ZDA veljalo načelo t.i. kulturne izjeme, po katerem so kulturne dobrine in storitve zaradi povezave s kulturo posebne narave in presegajo zgolj trgovske vidike, tako da zanje trgovinska liberalizacija ne velja.

 

Ker pa letošnja pogajalska izhodišča Evropske komisije kulturno izjemo izključujejo, se nam zdi pomembno pojasniti, zakaj je njena opustitev in posledično s tem vključevanje filma v prostotrgovinske sporazume ter popolna liberalizacija trga na avdiovizualnem področju za slovenski prostor lahko usodna.

 

Kulturna in jezikovna raznolikost je ena izmed temeljnih vrednot Evrope in Evropske skupnosti, zato so jo države članice dolžne spoštovati in zaščititi, k temu pa države pogodbenice zavezuje tudi UNESCO Konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2006. Podpora evropski kulturi in umetniškim delom v različnih jezikih, ki izhajajo iz različnih delov Evrope, predstavlja pomemben doprinos k ohranjanju raznolikosti in večkulturnosti evropskega prostora. Za države z majhnim trgom, kakršna je tudi Slovenija, je državna podpora nacionalni kulturni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ključnega pomena, nič manj pa za obstoj evropskih kultur niso pomembni mednarodni programi podpore AV produkcijam in koprodukcijam, prikazovalcem evropskega filma, distributerjem in producentom. Z ukinitvijo kulturne izjeme in nezmožnostjo prilagajanja kulturnih politik v času pogajanj bo obstoj vseh teh programov vprašljiv in podvržen načelom svobodne konkurence, v primeru popolne liberalizacije kulturnega trga pa bo nad slovensko in evropsko avdiovizualno industrijo prevladala finančno in komercialno neprimerno močnejša ameriška filmska industrija, ki je nekoč, pred četrt stoletja, na slovenskem trgu že imela 99-odstotni tržni delež. Za ohranitev kompleksnega in raznolikega evropskega ter z njim slovenskega filma je njegova zaščita na trgu nujna.

 

Peticijo za zaščito evropske kulture je podpisalo že več kot 5000 filmskih profesionalcev po svetu (med njimi Michael Haneke, Jean-Pierre in Luc Dardenne, Jane Campion, Pedro Almodovar, Mike Leigh in David Lynch), s tem odprtim pismom pa se ji pridružujemo tudi slovenski filmski ustvarjalci in delavci, združeni v Filmsko iniciativo.

 

Za izvzetje avdiovizualnega sektorja in filma iz prostotrgovinskih sporazumov med EU in ZDA so se na pobudo Francije že zavzeli ministri za kulturo iz 15 držav Unije, med njimi tudi slovenski minister za kulturo dr. Uroš Grilc. Za ohranitev t.i. kulturne izjeme je 23. maja letos večinsko glasoval tudi Evropski parlament, izvzetju kulturne izjeme pa ostro nasprotujejo tudi evropsko združenje direktorjev nacionalnih filmskih agencij ter druga evropska profesionalna združenja z avdiovizualnega področja. Zato od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter od Vlade RS pričakujemo, da se bosta ob odobritvi pogajalskih izhodišč 13. in 14. junija zavzela za ohranitev kulturne izjeme v prostotrgovinskih sporazumih med EU in ZDA ter s tem pomagala ohraniti evropsko in slovensko avdiovizualno kulturo, njuno dostopnost in raznolikost.

 

Filmski pozdrav,
Filmska iniciativa

 

Vir in povezava:

http://zaslofilm.blogspot.com/

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell