Kolumna

Nekaj lynchevskega je v deželi Danski

 

Kopenhagen je bil septembra 2010 pod urokom Davida Lyncha. V prenovljenih prostorih galerije GL STRAND so postavili razstavo DAVID LYNCH – THE AIR IS ON FIRE. Razstavo je 24. 9. odprl sam Lynch, ki se je v 70. letih po končani umetniški akademiji najprej podal na prakso v Evropo k avstrijskemu slikarju Oskarju Kokoschki, a si je po dobrih dveh tednih premislil, se vrnil v Ameriko in se zapisal v zgodovino kot kultni filmski režiser.

Preberi več...

 

Krasni novi novi val

 

Če smo v prejšnjem uvodniku tožili, da Festivalu slovenskega filma kljub letošnjemu relativno širokemu vsebinskemu in estetskemu naboru redno manjka (resnejših) žanrskih del oziroma da »nacionalni program« namesto teh raje spodbuja - in nagrajuje - hipertrofiran (larpurl)artizem, pa bi bilo potrebno v pozitivnem cinefilskem smislu izpostaviti fešto, ki jo je konec oktobra 2010 v Slovenski kinoteki organizirala generacija mladih, neodvisnih avtorjev, ki pripadajo samooklicani skupini »otrok žanrskega geta« oziroma kot so se ob isti priložnosti poimenovali pred letom dni, »krasni novi novi val«.

Preberi več...

 

Produkcijska pestrost?

 

Natanko pred letom dni smo na tem mestu - Ekran je bil tako kot tokrat vsaj s prilogo neposredno posvečen Festivalu slovenskega filma v Portorožu - pisali o tem, da je ena od lokalnih značilnosti v tem, da ob tej in podobnih priložnostih raje pišemo oziroma se v kuloarjih, lobijih, komentarjih, kolumnah in drugih oblikah javne komunikacije raje posvečamo tistemu, kar manjka, kar pogrešamo, kar ne deluje, kar je domnevno sporno, napačno in zgrešeno kot tistemu, kar je - potrditve in uspehi pa gredo mimo večinoma samoumevno in apatično, če že ne pospremljeni z obveznim »bonusom«, da je bil nekdo oškodovan, spregledan, itd.

Preberi več...

 

13

 

Mladi protagonist briljantnega prvenca gruzijsko-francoskega režiserja Géle Babluanija z naslovom 13 Tzameti (2005) prevzame po spletu naključij identiteto nekega drugega človeka, s tem pa tudi precej nejasna navodila glede »naloge« in pravil misteriozne »igre«, v katero vstopi nekoliko naivno skupaj s to novo identiteto, ne da bi se (v celoti) zavedal morebitnih posledic ...

Preberi več...

 

Navdihi

 

Junijski tedni prinašajo s sabo slavnostni, zanosni pridih, dnevi se še zmeraj daljšajo, pomladna vročica se preveša v poletno ležernost, slavijo se razne obletnice na najvišjih nivojih, zaključuje se delovna in izobraževalna sezona in v teh tednih so vse pogostejši tudi neformalni pogovori o bolj ali manj načrtovanih dopustih. V raziskovanju z dopustovanjem povezanega fenomena, imenovanega set-jetting (več o tem lahko preberete v tej in naslednji številki Ekrana) se je posredno pojavilo tudi vprašanje, kdo je pravzaprav odgovoren za promocijo Slovenije.

Preberi več...

 

Statistika

 

Pred kratkim se je zaključil festival v Cannesu, menda eden najpomembnejših na svetu, čeprav vedno znova v zvezi z njim potem beremo predvsem o predvidljivih paradah povprečnosti, zapravljanju časa, prazni vzhičenosti in o snobističnem malomeščanstvu. Malce naprej v Ekranu je seznam priporočil prisotnih domačih publicistov - do teh filmov boste kmalu najbrž lahko prišli tudi sami in se prepričali o upravičenosti kritik in pohval ter medijske pozornosti nasploh.

Preberi več...

 

Svet je zopet mlad?

 

V teh dneh je - kako posrečen termin, prav nekje med 27. aprilom in 25. majem - med domačimi filmskimi poznavalci insajdersko zakrožila ilegalna, gverilska, tako rekoč partizanska, »samizdat« DVD izdaja filma Bolečina, ki je v več pogledih svetovni unikum in hkrati slovenska zgodba par excellence. Gre za celovečerec Vojka Duletiča, po skoraj dvajsetih letih neprostovoljnega ustvarjalnega molka spočet ob stoletnici domačega filma in šestdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spočet, in ne posnet pa zato, ker gre za sicer povsem avtonomno delo - po avtorjevih izjavah gre celo za njegov najbolj osebni projekt doslej - sestavljeno oziroma digitalno zmontirano iz njegovih lastnih celovečercev, že v osnovi veličastne »vojne trilogije« filmov Med strahom in dolžnostjo (1975), Draga moja Iza (1979) in Doktor (1985).

Preberi več...

 

Naključja

 

»Seveda na ljudi vplivajo mediji, naravne katastrofe, socialni fenomeni ... Ideje so v zraku, pa seveda tudi sami filmi sprožajo trende, so navdih za druge filme s podobnimi koncepti,« je na vprašanje, ali lahko v določenem trenutku kroži na različnih koncih sveta hkrati več zgodb z istimi idejami, odgovoril scenaristični strokovnjak Miguel Machalski (intervju si lahko preberete na spletni strani Ekrana).

Preberi več...

 

Dilema


Dober teden dni po izidu prejšnje, februarske številke Ekrana me je presenetilo spoznanje, da so se nekateri članki iz revije znašli skenirani na internetu in da si bralci prek spletnih socialnih omrežij pošiljajo te članke oziroma opozarjajo na povezave nanje. Instinktivni občutek hipnega, nelagodnega presenečenja in zakrbljenosti je nemudoma odplaknilo navdušujoče spoznanje, da se v Ekranu očitno objavljajo dovolj zanimivi in vznemirljivi članki, da si jih želijo bralci - predvidevam, da mlajše generacije, dodobra udomačene v novih komunikacijskih kanalih - deliti z drugimi (potencialnimi) bralci.

Preberi več...

 

Kriza?

 

Že decembra 2009 je postalo jasno, da bo filmska industrija zabeležila rekordno leto, in to, spomnimo, v letu, ki ga je še treslo od finančne krize - a po drugi strani, revija Newsweek je leto 2009, v katerem naj bi se zaradi recesije spremenilo čisto vse, zaključila s strokovno prilogo, posvečeno analizam finančne krize, in ta je bila skoraj posmehljivo naslovljena: "A to je vse?"

Preberi več...

 

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

«ZačetekPrejšnja1234567NaslednjaKonec»
Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell