Kolumna

Prometej


Seveda nas je kar nekaj, ki tam fizično letos nismo bili prisotni, vsaj deloma spremljalo festival v Cannesu z vsemi pritiklinami (s špekulacijami glede morebitnih pričakovanj in razočaranj ter odmevnosti stvaritev in upravičenosti nagrad), ki ga delajo za enega največjih filmskih dogodkov leta ali pa vsaj dovolj velikega, da je tudi vzvišeno kritiziranje tako izbora filmov kot vsega okrog njih že povsem samoumevno vključeno v ponudbo.

 

Preberi več...

 

Reševanje vojaka Jana

 

Marko Bauer

 

Archeo (2011, Jan Cvitkovič) molči kot grob, grob neznanega junaka. Vanj, v sveto grudo očetnjave, je naposled zakopana bojna sekira med poezijo in teorijo. V njunem imenu ekscelenci Šalamun, Žižek.

 

Preberi več...

 

Subverzivnost in konformizem

 

Tik pred tiskom majskega Ekrana se je po elektronskih medijih razširila vest (sicer pa, kot da bi se dandanes novice dejansko širile še prek drugih posrednikov razen elektronskih) o smrti Amosa Vogla, na Dunaju leta 1921 rojenega cinefila, ki je ob vzponu nacizma pred 2. svetovno vojno z družino emigriral v New York. Tam je kmalu postal eden najvplivnejših proučevalcev in promotorjev drzne, avantgardne, eksperimentalne in v vseh pogledih in oblikah subverzivne kinematografije.

 

Preberi več...

 

Zaciklanost


Letos je ponovno na vrsti anketa britanskega mesečnika Sight & Sound na temo najboljših filmov, ki jo izvedejo ajajo vsakih deset let med filmskimi kritiki in publicisti in s tem merijo utrip filmskega kánona in tudi generacijsko spreminjanje paradigem in kritiških meril. Na rezultate bo treba počakati do jeseni, pri pregledu preteklih končnih seznamov pa izstopa dejstvo, da je zadnje čase »najmlajši« film, ki se na njih nahaja, Coppolov Boter (1972) - manj preseneča, da je tudi edini, ki se vsako desetletje na lestvici dvigne za mesto ali dve.

 

Preberi več...

 

Umetnik

 

Podeljevanje oskarjev je bilo od nekdaj predvsem pokazatelj, kako Holivud vidi samega sebe; navsezadnje jih organizira in se z njimi ukvarja institucija z imenom Akademija za filmsko umetnost in znanost. To, s čimer se ukvarja ta stanovska organizacija, naj bi torej spadalo predvsem na področje umetnosti in znanosti, in če bi člani akademije premogli nekoliko več distance do samih sebe - tovrstna pričakovanja so pri njihovi demografski strukturi sicer iluzorna - bi celo znotraj glavnega toka pripovednega filma, s katerim se pretežno ukvarja, večkrat opazili kakšen žanr, ki odstopa od tega toka.

 

Preberi več...

 

Kinematografija izolacije


V središču tokratnega Ekrana, s katerim začenjamo jubilejno sezono, smo poskrbeli še za en »dolg« do lanskega leta oziroma za mešano prijetno-zoprno dolžnost izpostavitve osebnih seznamov »naj« videnih filmov preteklega let, za dolžnost, ki so nam jo pomagali izpolniti slovenski filmski publicisti oziroma rednejši Ekranovi sodelavci. Za končni rezultat oziroma naslove celovečercev, ki se najpogosteje pojavljajo, lahko zapišemo predvsem to, da ne pomenijo nič drugega kot to, da se na lestvicah pač najpogosteje pojavljajo (in v tem so naši rezultati pravzaprav zelo podobni številnim podobnim anketam številnih tujih filmskih publikacij in združenj).

 

Preberi več...

 

Med demokratično pravljico in črno komedijo

 

Po ogledu Almodóvarjevega filma Koža, v kateri živim (La piel que habito, 2011), ki sem ga bolj v šali označila za film z lezbičnim hepiendom, sem se pogovarjala z znanko, ki še nikoli ni bila na FGLF. Pravi, da je že načelno proti vsakršni segregaciji umetniških dogodkov in da se denimo sama ne bi udeležila niti festivala gorniškega filma, ampak bi si tovrstni film kvečjemu ogledala v okviru rednega programa ali kakšnega običajnega festivala »za vse«.

Preberi več...

 

Evidentiranje

 

Iztekanje leta je priložnost za takšne in drugačne evidence, saj je koledarski prelom ena od samoumevnejših (v vse samoumevnosti velja sicer redno polagati tudi kanček dvoma) priložnosti, da se potegne črto in preveri bilance tako na strani pričakovanj kot na strani rezultatov. In če sem ob zaključku redakcije vsakokratne edicije z mislimi že vsaj deloma pri naslednji ali še kakšni poznejši številki, potem je tokratni zaključek leta za spoznanje drugačen od prejšnjih, saj vzporedno z dvojno zimsko številko pripravljamo tudi projekt natisa jubilejne številke Ekrana kot svojevrstne napovedi 50-letnice izhajanja revije v 2012.

Preberi več...

 

Nerodna razmerja

 

 

Vsi pogledi so vredni spoštovanja. Dobro. To pravite vi. Jaz pravim nasprotno: Moj pogled je: zato ga spoštujte!

– Jacques Prévert

 

Preberi več...

 

Zgodbe iz zlate dobe

 

Če smo se v kontekstu vsebin, predstavljenih na nacionalnem filmskem festivalu v Portorožu, publicisti in kritiki dolga leta pritoževali, da je sodobni slovenski film kot iztaknjen iz časa in prostora, v katerem nastaja, smo bili letos pri kar nekaj delih priča bolj ali manj uspešnim poskusom refleksije, kdo smo in kaj se (ne samo) nam ta hip dogaja. Te domače poskuse filmske refleksije (ali pa njene dejanske in s tem tudi zgovorne odsotnosti) skušamo celovito obravnavati v aktualni številki Ekrana.

Preberi več...

 

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

«ZačetekPrejšnja1234567NaslednjaKonec»
Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell