Ekstraserijska edicija Otoka

| 17. 8. 2020. | Domača scena, Novice

Kino Otok – Isola Cinema I 26. – 30. avgust 2020

Ko je letošnjo pomlad še nedolgo nazaj povsem zaustavila svetovna pandemija, je tradicionalno filmsko druženje na izolskih plažah in trgih za nekaj časa zaplulo v negotovo prihodnost, a se je datum letos že šestnajste otoške edicije na koncu vendarle varno zasidral na konec poletja. Kot pritiče trenutni situaciji, se bo festival izvajal v nekoliko prilagojeni obliki, kar pa ne bo vplivalo na obseg filmskega programa, ki s kar 36 celovečerci in 67 kratkimi filmi ostaja povsem primerljiv s prejšnjimi leti. Kot poudarja direktorica festivala Tanja Hladnik, krizni časi nikakor ne smejo postati izgovor za nižanje vsebinskih in programskih standardov, in točno to dosega letošnji skrbno pripravljen in tematsko razširjen program, ki nam kot vedno ponuja nabor filmov iz vseh kotičkov sveta.

Otoška festivalska pot se je v sklopu Satelitskih projekcij pričela že s 16. julijem, s 23. avgustom pa se bo končno že tradicionalno ustalila na izolskem otočku, kjer bo kapacitetam Kina Odeon na pomoč priskočil še z novim projektorjem opremljen izolski kulturni dom, medtem ko se bo dosedanje »osrčje« festivala, Manziolijev trg, zaradi prostorskih zahtev začasno umaknil letnemu kinu Arrigoni. Novim lokacijam se pridružujejo tudi novi programski sklopi. Chiaro-oscuro bo od letos dalje osvetljeval pomembne, v sence zakrite tematike, Ekstraserijsko pa nas bo v družbi TV-serije Bruna Dumonta, Coincoin in ekstraljudje (Coincoin et les z’inhumains, 2018), učilo v serijah uživati tudi v družbi. »Na Otoku verjamemo, da je filmska umetnost eden najbogatejših in najbolj neposrednih načinov komunikacije, ki lahko poveže različne načine gledanja in razmišljanja,« pravi programska selektorica festivala Varja Močnik, ki na slovensko obalo vsako leto pripelje filme, kakršni bi sicer domačemu občinstvu v večini ostali neznani.

Coincoin in ekstraljudje

Ustaljeni sklop filmov Signali bo tudi tokrat postregel s prodornimi filmi radikalnih vsebin, ki jih zaradi njihove oblikovne in vsebinske izvirnosti ne gre zamuditi. Gre za sekcijo, ki bo predstavljala tako letošnje otvoritveno kot sklepno festivalsko poglavje, v katerega bomo vstopili v družbi kitajskega Balona (Qiqiu, 2019) tibetanskega režiserja Peme Tsedena, ki se skozi humoren simbolizem otroške igre s kondomi poigrava z navzkrižnimi diktati narave, vere, politike in svobodne volje – medtem ko bo zaključni film pripadel koprodukciji mlade afganistanske režiserke Sadat Šahrbanu Sirotišnica (Parwareshghah, 2019), posnete po dnevniških zapisih igralca Anvarja Hašimija, čigar odraščanje na ulicah Kabula se izkaže nenavadno prepleteno z vplivom okupatorske Sovjetske zveze in bollywoodskega filma.

Balon

Sekcija Dobri sosedje združuje »sosedske« tematike, ki so nam tako ali drugače blizu in kjer bo skozi letošnja filma Ivana Grozna (Ivana cea Groaznica, 2019) in Moj jutranji smeh (Moj jutarnji smeh, 2019) na udaru predvsem problematika osamosvajanja mladih milenijcev, znotraj sklopa Evropa 2.0 pa programska selektorica izpostavlja predvsem liričen islandski razmislek o koncu človeštva Zadnji in prvi ljudje (Last and First Men, 2019), ki je tudi eno zadnjih filmskih del nedavno preminulega skladatelja in režiserja Johanna Johannssona. Nazadnje pa je tukaj še Silvanov zaliv, ki se letos poklanja portugalskemu cineastu in mojstru t.i. »počasnega filma« Pedru Costa, ki mu bo obsežnejša retrospektiva septembra namenjena tudi v Slovenski kinoteki.

Zadnji in prvi ljudje