Odprto pismo Filmske iniciative Upravnemu odboru Prešernovega sklada

FI-2013-3

Pravzaprav ni nobene potrebe, da bi se okrog filma z naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj dvigalo toliko prahu. Ampak če se je prah že dvignil, ne smemo prezreti grdega paradoksa ali celo nesmisla. Tudi če se komentatorji ne strinjajo glede tega ali je nagrajeni izdelek film ali novinarski prispevek, ga brez vseh zadržkov moramo kategorizirati kot avdiovizualno delo. Njegovo ustvarjalno vrednost pa je presojala komisija za scenske umetnosti.

 

Verjamemo, da so člani komisije, ki so brez dvoma resnični poznavalci scenskih umetnosti, prijavljena dela vrednotili preudarno in po svoji vesti. Pozdravljamo tudi njihovo pokončno držo ob odločitvi UO Prešernovega sklada, da njihovo mnenje zaobide. Toda resnici na ljubo je področje avdiovizualnega ustvarjanja od scenskih umetnosti oddaljeno vsaj toliko kot, denimo, od vizualnih umetnosti. Jože Možina lahko zatorej sedemčlansko komisijo za scenske umetnosti (četudi jo sestavljajo ugledna imena) argumentirano razglasi za formalno pristojno vendar nekompetentno. Komisijo so namreč sestavljali dva igralca, dva gledališka režiserja, gledališka dramaturginja, gledališki kritik ter pisatelj in televizijski urednik. Prva dva sta kot igralca seveda sodelovala pri nastajanju več filmov, a le slednji kot dolgoletni urednik profesionalno spremlja širše avdiovizualno področje in tudi dokumentarni film.

 

UO Prešernovega sklada bo moral po njenem odstopu imenovati novo komisijo za scenske umetnosti. Bo komu zvenelo predrzno, če predlagamo, da tokrat v njej sodelujejo dva igralca, dva filmska režiserja, montažer, direktor fotografije in scenarist, ki piše tudi za gledališče? Bi scenski ustvarjalci pristali na to, da ti ljudje sodijo o scenski umetnosti?

 

Živimo v enaindvajsetem stoletju. V sodobnem svetu je avdiovizualno ustvarjanje že dolgo samostojno in suvereno, poleg tega pa v marsičem in marsikje priznano kot izjemna in prednostna ustvarjalna dejavnost. Avdiovizualno ustvarjanje ni ekranizirano gledališče, ni in ne sme biti deplasiran segment scenskih umetnosti. Takšno umeščanje je anahronistično ali celo atavistično.

 

Zato zahtevamo, da UO Prešernovega sklada za naslednje leto ustanovi samostojno komisijo za avdiovizualno ustvarjanje. Kot vsi ostali slovenski umetniki, si namreč tudi ustvarjalci avdiovizualnih del zaslužijo, da o predlogih za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada odločajo resnični poznavalci njihovega dela. Le tako bo lahko prihodnjič odstopila prava komisija.

 

Filmska iniciativa, 14. 1. 2014

 

 

FI2014-2 n

 

 

Preberite tudi: Žirija 15. FSF - Zakaj nismo nagradili Pedra Opeke ...

 

 

Dodatek 10. 2. 2014: "Kako dober je Dober prijatelj?" - Saša Tabaković, član strokovne komisije Prešernovega sklada, ki je odstopila, odgovarja Filmski iniciativi in postavlja nekaj vprašanj. Vir in povezava: Spletno Delo

Domov
Novice
Kolumna
Iz tiskane izdaje
Video
O Ekranu
Naročilo revije
Prodajna mesta
Impresum
Kontakt
NASLOVNICA AKTUALNE ŠTEVILKE

2017_naslovnica_ekran_februar_marec2017

 
KOLUMNA

Življenje po koncu filma


Začetek filma in najavna špica predstavljata tisto tanko mejo med realnostjo (kinodvorane) in fikcijo (filma), konec filma in njegova odjavna špica pa prečkata isto mejo v nasprotni smeri. Če je naloga začetka filma, da »nas iz rutine vsakdana popelje v svet fikcije«, kakor je nekje pripomnila Jela Krečič, je naloga filmskega konca in odjavne špice, da nas pospremita iz fikcije in privedeta nazaj tja, kjer smo že ves čas bili, na sedež dvorane.


Preberi več...  
mens hairstyles Hotels And Travels home decorators collection big lots furniture interior decorating Home decorators bad credit loans electric cars
ZADNJI KOMENTARJI
IZ TISKANE IZDAJE
NAJBOLJ BRANO
EKIPA
PIŠITE NAM!

2009 © Ekran

r57c99 shell