Kino Ekran #4

V četrtek, 23. junija, ob 20. uri se bomo pod okriljem rubrike Kino Ekran družno zazrli v remek delo Johna Forda, v eno izmed osrednjih del ameriške kulture, film Iskalca (The Searchers, John Ford, 1956), ki letos obeležuje 60. obletnico.

Ob filmu Iskalca se bosta tokrat pogovarjala filmski kritik in publicist Andrej Gustinčič ter stripar, ilustrator, karikaturist in publicist Zoran Smiljanić.

"Da sta Iskalca mojstrovina, o tem ni dvoma. Od prvega kadra dalje, ko se vrata prerijske hiše odprejo, da bi v daljavi zagledali jezdeca, ki prihaja iz puščave, do zadnjega prizora, ko vrata uokvirijo istega človeka, ki se vrača v puščavo, je ta film globoko čustvena izkušnja. To je film večletnega iskanja prek ožganega terena Doline spomenikov (Monument Valley) in s snegom prekritih kanadskih polj, film epskih prihodov in odhodov, prvinske zvestobe in sovraštva, uprizorjenih v formalnem slogu, značilnem za Johna Forda, zlasti za zadnje desetletje njegovega ustvarjanja."

- Andrej Gustinčič, Ekran

Rubriko Kino Ekran smo si zamislili kot sklop družabnih filmskih večerov, na katerih bo razmislek o filmu integralni del prikazovanja filma. Projekcije bomo pospremili z uvodom v film in s pogovorom (p)o ogledanem filmu.

Lepo vabljeni,

uredništvo revije Ekran in Slovenska kinoteka

_____________

Več o tem in podobnih projektih revije Ekran lahko izveste v Ekranovem obvestilniku.

Prijave sprejemamo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

Začne se kot Izžarevanje in konča kot Festen …

Daniel Bird (prevod: Tea Hvala)

Demon na festivalu Kurja polt

V soundtracku slišimo disonantne tone Krzysztofa Pendereckega, glasbo, ki je postala nesmrtna s filmom Izžarevanje (The Shining, 1980) Stanleyja Kubricka. Demon (2015) Marcina Wrone se prične s Piotrovim (Italy Tiran) prihodom iz Anglije na poljsko podeželje, kjer se poroči z Żaneto (Agnieszka Żulewska). Pod temelji hiše, kjer naj bi živela, odkrijeta okostje. Med poroko Piotra obsede duh umorjene judovske deklice …

Preberi več...

Nabrušena bojna sekira na prostranstvih žanra

Varja Močnik

Bojna sekira na festivalu Kurja polt

Letos pozimi smo gledalci iz prestolnice na platnih razvpito neobiskanega in pregovorno nevzdrževanega kinocentra na robu mesta zlahka prezrli pomemben film, ki je postal takojšen kult in v isti sapi klasika, ko je startal svoje sicer tudi borno svetovno kinematografsko životarjenje, a živahno festivalsko in piratsko življenje. Bojna sekira (Bone Tomahawk, 2015, S. Craig Zahler) se je s statusom kulta bržkone spogledoval že pred svojim nastankom, po zaslugi težko ločljivih iznajdljive promocije in radovednosti filmskih zanesenjakov, ki svoja raziskovanja živahno sejejo po svetovnem medmrežju. In tudi zato, prav zaradi takih alarmov, ki glasno opozarjajo na nastajajoče filme, je toliko bolj boleče, da trgovci – prikazovalci in njihovi (pogosto nezainteresirani, praviloma pa nepoučeni in trdoglavo nevešči) dobavitelji – distributerji prepogosto poskrbijo, da pomembni filmi komaj opazno ošvrknejo platna ali pa jih sploh ne osvetlijo. A pustimo za seboj bolečo izkušnjo »nevidenja« in se poveselimo možnosti ogleda tega nenavadnega žanrskega hibrida na 3. ediciji festivala žanrskega filma Kurja polt.

Preberi več...

Zunaj je Ekran april - maj 2016

Uvodnik
Poslušati filme : Ciril Oberstar [2]

Intervjuji
Anomalisa: resničnost iz silikona in pene (Charlie Kaufman in Duke Johnson) : Matic Majcen [4]
»Ideja, da je vse, kar ženska naredi, seksualno, je zelo nevarna.« (Deniz Gamze Ergüven) : Tina Poglajen [8]

Festivali
44. mednarodni filmski festival v Rotterdamu : Simon Popek, Tina Poglajen [12 ]
66. mednarodni filmski festival v Berlinu : Simon Popek, Tina Poglajen [17]
Festival avstrijskega filma Diagonala : Anja Naglič [22]

In memoriam
V spomin Jožetu Pogačniku : Peter Stanković [24]
Branko Vučičević. Siva eminenca jugoslovanskega filma : Jože Dolmark [27]
Andrzej Żuławski: Love Will Tear Us Apart : Dejan Ognjanović [30]

Samomor pred kamerami
Christine Chubbuck: iz pozabe v večnost : Matic Majcen [33]

Filmski podkasti
Umirjena evolucija podkastov in ponovni izum novinarstva : Lenart J. Kučić [36]
Štoparski vodnik po filmskih podkastih : Ana Šturm [39]
Peterica ožigosanih [43]
Najboljši filmski podkast pod soncem : Bojana Bregar [45]

Portret
Jacques Rivette. Film gre v gledališče : Zdenko Vrdlovec [47]

Ton, kamera, akcija!
Na snemanju filma Cimre : Ana Šturm [50]

HBO dokumentarci
»Pri nas ni prostora za slabe filme« : Tina Bernik [52]

Skratka
Na meji med sanjami in onostranstvom : Peter Cerovšek [56]

kritika
Cenzurirani glasovi (Mor Loushy) : Žiga Brdnik [57]
Anomalisa (Duke Johnson, Charlie Kaufman) : Anže Okorn [58]
Ave, Cezar! (Ethan Coen, Joel Coen) : Bojana Bregar [61]
Velika poteza (Adam McKay) : Nina Cvar [64]
Družinski film (Olmo Omerzu) : Denis Valič [66]
Demon (Marcin Wron) : Daniel Bird [68]
Bone Tomahawk (S. Craig Zahler) : Varja Močnik [70]

Podoba glasbe
Preveč znani vudu : Matic Majcen [71]

Obraz v filmu
Veliki plan Nejc Pohar [73]

Atlas filmskih lokacij Slovenije
Škofjeloški Manifesto : Gregor Bauman [79]

Zunaj je Ekran februar - marec 2016

Uvodnik
Pornografija v raju : Ciril Oberstar [2]

Intervjuji
Čudni časi za Savlovega sina (Géza Röhrig) : Matic Majcen [4]
»Oh, mislim, da mi je pravkar odtekla voda!« (Rosto) : Anja Banko in Ana Šturm [9]
Ne morete me prisiliti, da bi nosila ruto, ne morete pa me niti prisiliti, da je ne bi nosila (Aida Begić) : Tina Poglajen [14]

Festivali
Mednarodni festival dokumentarnega filma v Amsterdamu (IDFA ) : Simon Popek [19]
31. Festival LGBT-filma : Katarina Majerhold [22]
12. Mednarodni festival animiranega filma Animateka : Petra Meterc [24]
Animateka 2015: Spol, seksualnost in animirani film : Tina Poglajen [26]

Portret
Ob smrti Ozujeve muze Setsuko Hara : Vlado Škafar [28]

In memoriam
Ettore Scola (1931-2016) : Jože Dolmark [32]

Zgodovine pornografije
Od Poljuba do izbrizga: kratka zgodovina (proto)pornografije : Maša Peče [34]
Predigra - feministične kritike porno industrije in začetki feministične (post)pornografije v ZDA : Tea Hvala [40]
Seksualna revolucija v britanski kinoteki : Nace Zavrl [44]

Don Hertzfeldt
Svet jutrišnjega dne – danes! : Matevž Jerman [47]
Hertzfeldt o Hertzfeldtu : Tina Poglajen [51]

Kinodvorana
Leteči cirkus kina Udarnik : Žiga Brdnik [55]

Iz kinotečnih arhivov
Jaz, črnec. Jean Rouch in film v Afriki : Melita Zajc [59]

Skratka
Vse se vedno ne konča dobro : Bojana Bregar [62]

kritika
Povratnik (Alejandro González Iñárritu) : Andrej Gustinčič [64]
Tangerine (Sean Baker) : Nace Zavrl [66]
Jašek (Urban Zorko) : Anže Okorn [68]
Mustang (Denis Gamze Ergüven) : Petra Meterc [70]
V žarišču (Tom McCarthy) : Ana Šturm [72]

Tarantino
Pet dejanj za osem podlih : Bojana Bregar [75]
Podlih osem in glasba vesternov : Peter Žargi [79]

Kadriranje
Izza hrbta : Nejc Pohar [82]

TV-serije
Making a Murderer : Ana Jurc [86]
Danski serijski uspehi : Tina Bernik [89]

Zgodovina filmskega organiziranja
Pogled v zgodovino – 45 let od ustanovitve amaterskega filmskega društva Minifilm Ljubljana : Lucija Šiftar [91]

Atlas filmskih lokacij Slovenije
Pravljična dolina Soče kot fantazijska dežela Narnija : Gregor Bauman [94]

Kino Ekran

Kino Ekran uvajamo zato, da filmska kritika ne bi bila le mrtva črka na papirju in zato, ker je filmska misel najbolj živa takrat, ko stopi v dialog. V dialog z bralci, gledalci, s filmom in s kinom. Kritika nikoli ni zgolj pisanje. Lahko je recimo tudi dogodek. Prav zato smo se pri reviji Ekran odločili, da vas po izidu vsake nove številke povabimo v kino(teko).

Ekranovi sodelavci se bodo podali v kinotečne arhive in iz njih izbrskali filme, ki jih je treba zaradi različnih razlogov: aktualne (politične) situacije, revitalizacije kanona filmske zgodovine, zapostavljenosti ali pa česa povsem tretjega uvrstiti na redni spored Kinoteke in jih ponovno vpoklicati v filmski razmislek.

Kino Ekran smo si zamislili kot sklop družabnih filmskih večerov, na katerih bo refleksija filma integralni del prikazovanja filma. Projekcije bomo pospremili z uvodom v film (predstavitev ustvarjalcev ter zgodovinskega in kulturnega konteksta v katerem je nastal) in s predavanjem (p)o ogledanem filmu, ki mu bo sledila še razprava.

Kino Ekran bo obratoval zadnji četrtek v mesecu, na vsake dva meseca. Ker izjeme potrjujejo pravilo in ker eden ni nobeden, nas za začetek čakata kar dva filmska večera. V torek, 26. januarja si bomo po izboru Roka Benčina in Matica Majcna ogledali Greenawayevo Utapljanje po številkah, v četrtek, 25. februarja pa Fincherjev Klub golih pesti, ki ga je za to priložnost izbral Andrej Gustinčič.

Vstop na vse projekcije v sklopu nove kinotečne rubrike Kino Ekran je prost za vse naročnike revije Ekran.

Lepo vabljeni!

________________

Slikanje s številkami

Neki nenaklonjeni kritik je zapisal, da ga filmi Petra Geenawaya spominjajo na »umetnostnozgodovinski seminar iz nočne more«. Pisati o Greenawayu za novo številko revije Ekran, posvečeno razmerju med filmom in galerijo, se je zato zdelo več kot primerno. V njegovih filmih se reference na velika dela iz zgodovine slikarstva pojavljajo kot del kulise, kot način strukturiranja kadrov in celo kot protagonisti filma, sam Greenaway pa ustvarja tudi kot slikar in kustos. Večini filmske produkcije zameri, da se je skozi zgodbe in junake preveč identificirala z literaturo, pri tem pa pozabila na svoje slikovno jedro. Na slikah upodobljene osebe nimajo psihološke globine, ampak ohranjajo alegorične pomenske dimenzije. Predvsem pa slikarstvo odvrača od linearne zgodbe, ki filme reducira na gibljivo ilustrirane romane iz 19. stoletja.

Greenaway svoje zgodbe in junake zato razume shematično kot »obešalnike za ideje«, gibljive slike pa strukturira na alternativne načine. Temeljno strukturno načelo Utapljanja po številkah, na ozadju katerega tri ženske z istim imenom utopijo svoje može, je štetje od 1 do 100, ki ga v prologu najavi deklica, oblečena kot infanta iz Velasquezovih Spletičen. Nadaljuje ga njen prijatelj Smut, ki s številkami označuje najdena trupla. V referenci na Breughelove Otroške igre, ki se pojavijo v enem izmed kadrov, štetje kot strukturno načelo dopolnjujejo igre, ki si jih Smut izmišlja skupaj s svojim očetom, mrliškim oglednikom. Kot zaporedje števil, se tudi pravila iger množijo v neskončnost, a tako kot deklica svoje štetje zvezd arbitrarno zaključi pri številki 100, se tudi igre končajo s pravilom, ki njihove izumitelje obsodijo na smrt.

Rok Benčin

Preberi več...

Zunaj je Ekran december 2015 - januar 2016

V tokratni številki revije Ekran (december 2015 - januar 2016) je mogoče prebrati dva zanimiva intervjuja. Matic Majcen se je na Viennalu pogovarjal s slovito Hitchcockovo igralko iz Ptičev in Marnie - Tippi Hedren. "Oba filma", pravi Majcen, "zanjo predstavljata sladko-kisel spomin, saj se je ob igralskem preboju morala soočati z verbalnim in spolnim nadlegovanjem Hitchcocka, čigar muza – ali bolje rečeno, obsesija – je postala".

Natalija Majsova pa je za Ekran naredila odličen intervju z Jacquesom Rancièrjem, ki se je decembra zadrževal v Ljubljani na mednarodni konferenci o estetskem režimu umetnosti. Z njim se je pogovarjala o njegovi cinefiliji, ki "pripada točno določenemu času, Franciji poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih let 20. stoletja", o Frankofoniju, najnovejšem filmu Sokurova, a tudi o njegovih najljubših filmih, ki jih s teoretskim aparatom, ki ga je razvil, ni mogoče zapopasti.

Tokratna številka je posvečena temi filmi in galerije. V branje prinaša pet tematskih prispevkov, ki se ukvarjajo z zgodovino tega razmerja, pa z Greenawayem, Sokurovom, z dokumentaristi, ki so v zadnjem času pogosto snemali v galerijah in z eksperimentalnimi filmi, ki so v galerijah razstavljeni. Kratek razmislek o temi filmi in galerije je mogoče prebrati v uredniškem uvodniku.

Poleg rednih poročil s filmskih festivalov (Dunaj, Trst, Winterthur, Busan, London ...), kjer je mogoče prebrati, kaj vse se vrti na mednarodnih platnih, objavljamo še dnevnik Darka Heriča, v katerem popisuje gostovanje v umetniški rezidenci v New Yorku.

Številka prinaša tudi dve novi rubriki. Rubriko z naslovom Podoba glasbe, v njej Matic Majcen piše o ozadju nastajanja videospota Don't zasedbe zasedbe Chulius & The Filarmónicos, dobitnika nagrade za videospot leta na nedavno končanem Liffu. In pa rubriko Atlas filmskih lokacij po Sloveniji, kjer Gregor Bauman piše o vlogi filmskih lokacij v popotnikovi popkulturni zavesti.

V njej je mogoče najti še portret Radka Poliča - Raca Tine Bernik in portret Lea McCareyja Andreja Gustinčiča ter zapis in memoriam Chantal Akerman Tine Poglajen.

Kot vedno Ekran tudi tokrat prinaša veliko kvalitetnih kritik. Od kritik filmov Zadnji dnevi Jicaka Rabina, Projekt stoletja in Glasnejša od Bomb ter filma Ovna, ki je na letošnjem festivalu Liffe prejel vodomca, pa do kritik slovenskih filmov, kratkega - Hiške, celovečernega - Psi brezčasja in dokumentarnega - Deckument, od rolke do skejta. In pa, čisto nazdnje, še Prispevek Tine Poglajen o vlogi žensk v zadnjem Jamesu Bondu.

Pri tokratni, zadnji letošnji številki Ekrana gre torej na neki način za galerijsko edicijo, ki poleg tradicionalnih rubrik v branje prinaša tematski sklop o galeriji in filmu in hkrati galerijo najboljših filmov preteklega leta po izboru kritikov in kritičark ter režiserjev in režiserk.

Zato za konec predstavitve vsebine te številke morda le še kratek razmislek o filmskih lestvicah, še posebej o seznamih najboljših 5. filmov preteklega leta, s katerimi zadnja letošnja številka Ekrana postreže približno na sredini revije.

Izbori te vrste so lahko izredno nehvaležni. Polni so muhavosti tako za bralce kot za pisce. Predvsem pa so polni protislovij. Vsak tak izbor je hkrati rezultat temeljitega premisleka in hkrati hipen. Je spričevalo skrajno osebnega okusa in obenem spričevalo objektivnih okoliščin (filmskega leta). Je tudi evidenca osebne kaprice in hkrati evidenca splošnega okusa.

Sestavljanje lestvic je hkrati napor in vseeno neke vrste užitek, ne le zaradi pripoznanja, ki ga prinaša, ampak predvsem zaradi zgostitve okusa, ki jo zahteva. In prav zato je izbor najboljših filmov preteklega leta vedno tudi neke vrste haiku ukvarjanja s filmom ... in obenem voščilo z dobrimi filmskimi željami. Tokrat pač za leto 2016.

Preberi več...

Izšel je Ekran oktober-november 2015

Nova številka revije Ekran oktober-november 2015 prinaša v branje dva izjemna teksta o stoletnici Technicolorja, tekst Simona Popka o Technicolorjevem postopku vpeljave barv v film in prispevek Maše Peče o izteku tribarvnega in tritračnega technicolorja v zgodnjih petdesetih.

Poleg rednih poročil s filmskih festivalov (Benetke, Zagreb, Sarajevo), kjer je mogoče prebrati, kaj se bo v prihodnje gledalo na velikih platnih, objavljamo še dva intervjuja: pogovor z Jeremyjem Saulnierjem, režiserjem filma Zelena soba, ki si ga bomo lahko ogledali tudi na letošnjem Liffe in pa pogovor Tine Poglajen z dvema hrvaškima režisarkama, Hano Jušić in Sonjo Tarokić.

Tokratna številka prinaša v branje še daljši tekst Matica Majcna o nemara najslovitejšem filmskem scenografu Kenu Adamu, ki ga poznamo po scenah iz prvih Bondov in pa po nepozabni vojni sobi iz Kubrickovega filma Dr. Strangelove.

V njej je mogoče najti tudi besedilo z naslovom Antropomizanscena, prevod razmisleka McKenzie Warka o filmu in antropocenu.

Nil Baskar v rubriki Iz kinotečnih arhivov piše o “kriminalno spregledanem” nemškem dokumentaristu Petru Nestlerju in o njegovem filmu O grčiji. Novo rubriko z imenom Skratka, posvečena bo kratkim filmom, pa otvarja Bojana Bregar s filmom Person to Person.

Novi Ekran prinaša seveda še veliko kritik filmov. Mnogo filmskih naslovov, o katerih pišemo v tokratni številki, je tudi na programu letošnjega Liffa.

Več o vsebini je mogoče prebrati v uredniškem uvodniku.

Preberi več...

Kratki filmi na dolgih progah

Bojana Bregar

18. festival slovenskega filma

Če hočete videti, kje se danes v filmu kaj zanimivega dogaja, glejte kratke filme. Če hočete videti, kaj se zanimivega dogaja v slovenskem filmu, potem glejte slovenske kratke filme. Glejte jih tudi, če hočete že danes vedeti, kakšni bodo čez nekaj let naši celovečerci. Nič novega. Kratki filmi so pač tradicionalno znanilci dolgih, torej celovečernih, saj se redkokateri režiser posveti zgolj kratki formi. Toda čas je kratkemu filmu naklonjen. Če se vam to zdi čudno, morate zgolj pomisliti na ta zdaj že samoumevni, nekoč spletni fenomen, imenovan YouTube. Za milijarde ljudi s spletno pogojeno motnjo pozornosti je kratka forma česarkoli – naj bo to film, glasbeni spot, serija ali nekaj, čemur še nismo uspeli dodeliti ustrezne kategorije – idealna forma posredovanja informacij.

Preberi več...

Fantovsko leto slovenskega filma

Sabina Đogić

18. festival slovenskega filma

Festival slovenskega filma (FSF) ali praznik domače filmske, televizijske in neodvisne produkcije se bo letos odvil med 15. in 20. septembrom. Že tretje leto zapored ga bo vodil Igor Prassel, eden dovzetnejših, drznejših in k filmski raznovrstnosti spodbujajočih vodij festivalov, ki uspešno usmerja pozornost na pri nas še posebej zapostavljene filmske zvrsti dokumentarnega, animiranega in eksperimentalnega filma tako v programu kot izbiri žirije in posledično nagradah.

Preberi več...